Peter Prevc dvignil na noge Slovenijo in ves svet

• Alfa in omega smučarskih poletov, ki pri 84 letih razmišlja o daljavi 300 metrov

Takrat je bilo že vse od prihoda Petra Prevca v Vikersund jasno, da si lahko od njegovih poletov veliko obetamo. Svetovnemu rekordu se je približal že v kvalifikacijah. Z daljavo 245,5 metra je za vsega meter zaostal za dosežkom Johana Remena Evensena, ki je rekordno znamko postavil leta 2011.

Že ta polet je bil mojstrovina, nov briljanten skok pa je pokazal tudi dan pozneje, ko je bila večerna tekma. Po prvi seriji je bil z 237,5 metra krepko v vodstvu. Anders Fannemel je na drugem mestu zaostajal za 10,7 točke. Naskok pred Norvežanom v drugo sicer ni bistveno narasel, a za to je obstajal tehten razlog.

Po Šlibarju drugi Slovenec: To je mejnik in vesel sem, da mi je uspelo

Zadoščenje je bilo veliko. Po Jožetu Šlibarju je postal drugi Slovenec, ki se je lahko pohvalil s svetovnim rekordom. Foto: Getty Images Prevc se je sprva odlično odrinil, se ulegel na smuči in mojstrsko začel izkoriščati podporo vetra. Zajadral je proti dnu letalnice Vikersundbakken. Poletel je rekordnih 250 metrov. Pri takšni daljavi ni mogel narediti lepega doskoka. Sledilo je dvojno veselje. Kot prvi človek na svetu se je namreč vpisal v klub 250, povrhu vsega pa se je veselil še zmage.

Po Jožetu Šlibarju je postal drugi slovenski skakalec, ki se je lahko pohvalil s svetovnim rekordom. Šlibarju je to uspelo daljnega leta 1961, ko je v Oberstdorfu skočil 141 metrov.

"Vesel sem, da sem prvi mož, ki je poletel 250 metrov. Adrenalin je še vedno prisoten," je takoj po rekordu in veliki zmagi dejal Prevc. Ko je prišel do zraka, je dodal: "To je mejnik in vesel sem, da mi je uspelo. Težko povem kaj več oziroma kaj mi to pomeni. Ne vem, ali bom zaradi tega na boljšem."

Preostale so mu le še smrekove vejice

"Gledal sem smrekove vejice, da sem vedel, kdaj pristati. One so merilo, da ni vse belo, sicer bi imeli skakalci težavo z globino in bi težje pristajali. Tako pa veš, kdaj moraš začeti pristajati." Foto: Getty Images Takoj, ko je pristal, je vedel, da je to nova rekordna znamka, saj mu je dan prej zmanjkal vsega meter, tokrat pa ga je poneslo bistveno dlje. Ob dnu letalnice v Vikersundu je zmanjkalo črt, ki kažejo daljavo. Videl je le še smrekove vejice: "Gledal sem jih, da sem vedel, kdaj pristati. One so merilo, da ni vse belo, sicer bi imeli skakalci težavo z globino in bi težje pristajali. Tako pa veš, kdaj moraš začeti pristajati."

Ves svet je govoril o njegovem ekstremnem dosežku. Projektant naprave Janez Gorišek je bil še posebej vesel, da je to uspelo Prevcu. Takrat je za Sportal dejal: "Nisem pričakoval, da bo rekord tako hitro padel. Da je do njega poletel Prevc, mi je bilo v toliko večjo čast. Bil sem tam in bilo je nekaj najlepšega, kar se človeku lahko zgodi. Zaigralo mi je srce." Večkrat je poudaril, da bi mu srce še bolj zaigralo, če bi rekord padel v njegovi Planici, kjer se bohoti Letalnica bratov Gorišek. "Če se bo to zgodilo, ne vem, ali bom zdržal," se je takrat prisrčno zasmejal Gorišek.

Odprl vrata drugim

Stefan Kraft je zadnji postavil rekordno znamko. Ta zdaj znaša 253,5 metra. To daljavo je prav tako postavil v Vikersundu. Foto: Sportida Peter je s tem dosežkom odprl nova vrata v svetu skokov, skozi katera je pozneje stopilo še šest skakalcev. Ob tem sta se zgodila dva padca. Dan po Prevčevem rekordu je Rus Dmitrij Vasilijev poletel kar 254 metrov, kar je sicer še vedno najdaljša daljava, a je podrsal. S padcem je polet končal slovenski skakalec Tilen Bartol. Ob preizkusu Letalnice bratov Gorišek ga je pred dvema letoma poneslo 252 metrov.

Tako kot Vasilijeva pa je tisti konec tedna prek dosežka Petra Prevca poneslo Fannemela. Z 251,5 metra je postal nov junak smučarskih poletov. Če se je rekord slovenskega šampiona obdržal en dan, pa je Norvežan znamko zadržal dve leti. Za njim sta njegov rojak Robert Johansson in Avstrijec Stefan Kraft poletela 252 in 253,5 metra.