Sreda, 18. 1. 2023, 4.00
1 leto, 10 mesecev
Pogovor z Anžetom Laniškom
Najboljši slovenski skakalec hvaležen, da je v takšnem položaju
"Zagotovo pride v glavo misel o rumeni majici, zmagah, vendar je treba stopiti korak nazaj, pogledati širše. Nikoli nisem bil tako blizu. V preteklosti sem vedno nihal, zdaj ohranjam konstantnost, in to me najbolj veseli," je izpostavil najboljši slovenski skakalec v tej zimi Anže Lanišek, ki bije bitko za veliki kristalni globus.
Z izjemo uvodne tekme v Wisli je Anže Lanišek vselej v družbi najboljših, trikrat v sezoni pa je bil tudi nad vsemi. In če k temu dodamo še dodatnih šest uvrstitev na zmagovalni oder, je povsem razumljivo, da je v skupnem seštevku svetovnega pokala na odličnem tretjem mestu.
Poglejte, kako trenira Anže Lanišek
Pred njim sta le Dawid Kubacki, ki ima 138 točk naskoka, in junak prestižne novoletne turneje Halvor Egner Granerud, za katerim Domžalčan zaostaja vsega 24 točk.
Na zadnji postojanki svetovnega pokala v Zakopanah je v drugi seriji pokazal odličen skok. Ni ga iztirila niti nekoliko slabša uvrstitev po prvi seriji, v kateri je bil deseti. Zbral se je in sebi še enkrat več dokazal, da zmore zadržati mirno glavo. Z drugim dosežkom serije se je povzpel tik pod zmagovalni oder. "Počasi prihajam do tega. Veseli me to, saj sem se po navadi vedno razjezil. Boljše sem zapeljal."
"Zagotovo pride v glavo misel o rumeni majici"
Zaradi dobrih predstav je, razumljivo, mirno njegovo srce in zato se z veseljem podaja na naslednje postojanke svetovnega pokala: "Rezultati so super, a bolj me veseli, da v svojih skokih ohranjam konstantnost. Da stvari stojijo, kot stojijo. Vidim, da se s pravo podporo domačih in ekipe da. Hvaležen sem, da sem v takšnem položaju."
Pri skokih igra veliko vlogo glava, kar nenehno poudarjajo skakalci. Razumljivo je, da misli tudi pri Anžetu zaidejo proti velikemu kristalnemu globusu, vendar ima fokus drugje: "Zagotovo pride v glavo misel o rumeni majici, zmagah, vendar je treba stopiti korak nazaj, pogledati širše. Nikoli nisem bil tako blizu. V preteklosti sem vedno nihal, zdaj ohranjam konstantnost, in to me najbolj veseli."
Z dobrimi nastopi posledično pride tudi pritisk javnosti, ki si želi slovenskega športnika ali športnico videti na zmagoslavnem prestolu. V moški konkurenci sta Primož Peterka (dvakrat) in Peter Prevc (enkrat) skočila do velikega kristalnega globusa, pri dekletih pa je bila to Nika Križnar (enkrat). "Ne želim se obremenjevati z rezultati, pričakovanji. Ko sem se, se ni dobro izteklo. Kot se ni v Oberstdorfu in tudi ne na olimpijskih igrah. A gre na bolje, vendar sem sam tak človek, ki ima večja pričakovanja od vseh."
Z drugim očetom vseskozi v stiku
Vseskozi izpostavlja pomembnost družine, ekipe in terapevtke, s katero sodeluje zadnja leta. Zaradi skupka vsega je bolj miren. In ko pride s prizorišč svetovnega pokala, je največkrat čas za razvajanje v družinskem krogu, kar ga dodatno sprosti. "Večinoma se pustim razvajati," se nasmehne Žaba.
Zadovoljen je s tem, kako se mu sestavlja mozaik v tej sezoni.
Pomembno vlogo v njegovem življenju igra njegov prvi trener Aleš Selak, s katerim je še vedno veliko v stiku: "Da bi sodelovala na ravni tehnike, ne. On je posebna figura v mojem življenju, ki mu pravim drugi oče. Veliko je naredil zame. Slišiva se po vsaki tekmi. Zadnjič sem bil pri njem na obisku in sem mu predlagal določene stvari za tekmovalce, kaj se mi zdi smotrno. Pa jih ne vidim skakati. Zdi se mi, da imava lep odnos. Je zelo pomemben del mojega življenja."
Naslednja postojanka svetovnega pokala je Saporo. Njegov najboljši dosežek na Daljnem vzhodu je bilo šesto mesto, se pa je že izkazal na tekmah celinskega pokala. Dvakrat je stal na odru za zmagovalce: "Končno Japonska po treh letih. Veselim se. Skakalnica je zelo dobra. Upam, da je takšna, kot je bila. V drugem delu zna odpeljati. Se že veselim."
Razmišlja le o Japonski, o Planici še ne
Po vrnitvi bosta na vrsto prišli letalnici na Kulmu in Willingenu, kjer se prav tako daleč skače. Nato bo sledila selitev v Ameriko, kjer bodo skakalci tekmovali v Lake Placidu. Z napornimi potmi nima težav in jih jemlje kot del športa: "Dve leti nismo imeli tega. Da bi imeli tri celine, ni bilo že dolgo. Na celinskem pokalu smo imeli podoben ritem − Saporo in nato Amerika. Normalno je. Vsak konec tedna delaš in skušaš ohranjati svoj ritem."
O Planici bo razmišljal pred Planico.
Čez mesec bo Slovenija dihala s slovenskimi športnicami in športniki v nordijskih disciplinah, saj bo Planica gostila svetovno prvenstvo, o katerem pa najboljši slovenski mož še ne razmišlja: "Razmišljam o Saporu, o vsaki tekmi posebej. Ne želim se obremenjevati. Če bom začel prekmalu razmišljati, bodo druge tekme trpele. Potem se ne izide tako, kot si želim."