SiolNET. Sportal Zimski športi
1,34

termometer

  • Messenger
  • Messenger
ob koncu kariere filipa flisarja

Mala šola Filipa Flisarja

1,34

termometer

Filip Flisar
Foto: MaPa

Ob koncu kariere Filipa Flisarja se ni končala le daleč najuspešnejša pot kateregakoli slovenskega športnika v smučanju prostega sloga, temveč tudi svojevrsten eksperiment, kako lahko posameznik s svojo karizmo in specifično pojavnostjo dotlej nepoznan šport približa občinstvu in ga naredi prodajno zanimivega. Mala šola športnega marketinga.

Filip Flisar Sportal Flisar ima dovolj: Zbogom, smučanje!

Kratek preizkus. Kdo pozna Filipa Flisarja? Vprašanje, ki tudi dobro strukturiranega vzorca anketirancev ne bi spravilo v zadrego. Močno pa bi se zataknilo že pri vprašanju, kdo so bili njegovi najostrejši tekmeci. Tam bi pri zares veliki večini v najboljšem možnem primeru prišli le do nacionalnih oznak o tistih Švicarjih, Kanadčanih, Francozih ali Švedu. Pa že ta seznam bi bil prej izjema kot pravilo.

Za primerjavo, ob boju Petra Prevca za veliki kristalni globus verjetno zgoraj omenjeni anketiranci ne bi imeli težav z navajanjem Severina Freunda ali Kamila Stocha. Tudi Lindsey Vonn ali Anno Fenninger so prav gotovo poznali vsi, ki so stiskali pesti za Tino Maze. Da o Albertu Tombi v dobi Jureta Koširja, kaj šele Ingemarju Stenmarku ob Bojanu Križaju niti ne govorimo. Jasno, skoki in alpsko smučanje so si "domovinsko pravico" skozi tradicijo spremljanja in športno kulturo naroda pridobili že pred desetletji.

In prav zaradi tega je fenomen Filipa Flisarja skoraj tako velik kot njegovi izjemni športni uspehi, med katerimi ob današnji uradni tekmovalni upokojitvi velja omeniti naslov svetovnega prvaka leta 2015, mali kristalni globus in kar sedem zmag na tekmah svetovnega pokala. Njegova zmaga je namreč tudi to, da se poslavlja kot – nekdo.

Ko se je iz kroga alpskih smučarjev preselil v svet smučarskega krosa, mu je teren pripravil dotedanji alfa in omega tega športa pri nas Primož Vrhovnik. S Sašo Farič je imel slovenski smučarski kros tudi že nekaj mednarodno odmevnih dosežkov. A prav Mariborčan je pojavnost tega športa dvignil na višjo, dotlej nesluteno raven. Pa pri tem ni stavil le na atraktivnost in televizijsko naravnanost panoge, ki je svojevrstna gladiatorska nadgradnja alpskega smučanja.

Med športne zvezdnike Flisarja še zdaleč niso dvignili le izstopajoči rezultati. Seveda, bili so dobra in obvezna osnova, za nadgradnjo pa je poskrbel s svojim značajem in tudi videzom. Začelo se je s šaljivimi štajerskimi dovtipi, pa slovitimi Majstrovimi brki, ki so postali njegov značilen znak. Ko je pridobil pozornost, jo je s karizmatičnostjo in vedrimi nastopi s pridom izkoristim. Našel je nišo. Zase in za šport.

Postal je medijski obraz in pravzaprav lastna blagovna znamka, s pomočjo katere je, roko na srce, ob finančni podhranjenosti panoge za prosti slog pri SZS vrsto let dopolnjeval tudi svoj tekmovalni proračun. Če bi bil "zadrgnjen" lik brez izrazitih čustev, ki bi na novinarska vprašanja odgovarjal z enozložnicami ali obrabljenimi frazami, bi mu le stežka uspelo.

Redko je pripovedoval o garaških treningih, ki so bili seveda predpogoj za vse uspehe. Raje je zaigral na sproščeno noto. Njegove izjave o "pohorskih šunkah" in druge domiselne besedne zveze, pojavljanje v različnih okoljih in številni adrenalinski podvigi, pri katerih je spretno zlil vsebino s pokroviteljem Red Bullom, so postali del njegove – večinoma zelo dobro sprejete – podobe.

O njegovem statusu na zanimiv način priča tudi incident iz leta 2019, ko se je na ptujskem pustnem rajanju po kakšnem kozarcu preveč spravil na policijsko vozilo. Številne športnike, ki bi bili za nameček še v vojaški službi, bi tovrstno vedenje v splošni javnosti pokopalo. Na Flisarju ni pustilo večjih prask. Ostal je medijska "faca". Deloma zaradi hitrega odziva, ko je z javnim opravičilom prehitel kritike in se posul s pepelom, deloma pa tudi zaradi neformalnega statusa zabavljača, zaradi česar so ljudje namesto moraliziranja vrednotenje dogodka raje preusmerili v šaljive vode.       

Filip Flisar je sprva poskrbel, da je med njim in smučarskim krosom v Sloveniji veljal enačaj. Pozneje se je dvignil nad šport. Ta zdaj z njegovim umikom izgublja most do mednarodnih krogov. Zaledje je namreč skromno, finančni tokovi zelo šibki, pravega piramidnega delovnega ustroja ni, za nameček pa vse šibkejša baza alpskih smučarjev vpliva tudi na morebiten nabor "prestopnikov", torej novih flisarjev. Pravzaprav vse sloni na posameznikih, ki jim je do vsaj mladinske konkurence uspelo potisniti dva najstnika, zdaj uradno člana B-ekipe. Posledično torej ne bo presenečenje, če bo javnost o smučarskem krosu v prihodnje vedela toliko kot pred ero Filipa Flisarja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin