Petek, 30. 11. 2018, 18.57
5 let, 4 mesece
Intervju - Klemen Bauer
Razmišljal je o upokojitvi: Ne bi rad, da moj otrok odrašča brez očeta #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
Klemen Bauer je odložil tekmovalno upokojitev, v prihajajoči zimi pa si želi doseči strelski preboj. Končno. Držimo pesti, da mu bo uspelo.
Najstarejši in najbolj izkušen član slovenske biatlonske reprezentance, 32-letni Ihanec Klemen Bauer, je po lanski olimpijski sezoni že razmišljal o koncu kariere, pa se je nato vseeno odločil, da bo športno pot podaljšal. "Od zdaj je vsaka sezona bonus sezona," pravi, obenem pa ostaja ambiciozen, predvsem si želi, da bi se mu končno izšlo tudi na strelišču.
Klemen Bauer vstopa v svojo 13. sezono med svetovno biatlonsko elito, 12. polno, nov olimpijski ciklus pa začenja sproščen, a vseeno motiviran. Ni nujno, da bo vztrajal do Pekinga 2022, o nadaljevanju kariere se bo odločal sproti, pravi, saj je odslej vsaka njegova biatlonska sezona, bonus sezona. Po tem, ko je lani zaradi dopinških grehov kariero sklenila Teja Gregorin, je prav Bauer prevzel vlogo staroste v slovenski reprezentanci. Na prihajajočo zimo se je pripravljal po lastnem programu, kar ni čisto po volji glavnemu trenerju reprezentance Urošu Velepcu, a sta moža dovolj zrela, da sta našla način za tvorno sodelovanje. Ne nazadnje je ob Jakovu Faku prav Bauer še edini, od katerega lahko ljubitelji biatlona pričakujemo kakšen odmeven rezultat, vodstvo reprezentance pa ga lahko celo zahteva. Preostanek reprezentance namreč sestavlja mladina, ki se ji za zdaj še ni treba obremenjevati z izidi.
Ste v pripravah na prihajajočo sezono vnesli kakšne spremembe? Kaj je bilo drugače v primerjavi s prejšnjimi leti?
Glede na to, da je bilo po prejšnji sezoni v igri vse mogoče, tudi razmislek o koncu kariere, sem se odločil, da vseeno vstopim v še en tekmovalni ciklus. Z miselnostjo, da je od zdaj vsaka sezona bonus sezona. Kljub temu, da je bilo vse skupaj bolj sproščeno, je bilo vseeno še vedno zelo kakovostno in tudi količinsko treninga ni bilo nič manj kot v prejšnji sezoni. Ampak, kot že rečeno, veliko manj je bilo stresa, spraševanja, ali sem na pravi poti ali ne.
Veliko sem delal po navdihu, nekaj tudi sistematsko, v tistem bolj intenzivnem delu priprav pa sem se normalno pridružil ekipi, kajti tisti del je treba narediti s sotekmovalci, ker se sam enostavno ne moreš toliko prisiliti. To je bila največja sprememba, več sem bil doma, manj zdoma, kar je bilo v bistvu poglavitnega pomena, če sem si želel še nadaljevati. Prej je bilo odsotnosti preveč ob dejstvu, da imam doma majhnega otroka, ne bi rad, da odrašča brez očeta.
Kaže, da v biatlonu še vedno uživate?
Res je, ugotovil sem, da vseeno ni tako slab. Za zdaj še uživam v športu, ne pogrešam pa tistega načina treninga, ko se je že julija hodilo nekam na tritedenske priprave in si bil nato tam v izolaciji. Zdaj grem na trening sam, ob tem pa delam tisto, kar me veseli. Na primer grem v hribe s padalom, ob tem pa naredim še dober trening. Tako je mogoče. Pozimi bo sicer nekaj odsotnosti od doma, ampak to sem pripravljen potrpeti. Vsako delovno mesto ima svoje specifike. Pozitivne in negativne.
Ste bili po olimpijskih igrah v Pjongčangu razočarani? (Bauerjeva najboljša posamična uvrstitev je bilo 15. mesto z individualne tekme, op. p.)
S pristopom ne, rezultatsko pa zagotovo, saj sem bil pripravljen za bistveno več. Če bi ugotovil, da je bil tisto tam moj maksimum, potem bi rekel: OK, to je to. Kar pa zadeva trening, ne morem biti razočaran, ničesar ne bi spreminjal. Letos sem količinsko tam, kjer sem bil lani, po intenzivnosti pa sem celo presegel lanske priprave, temu primerno je za zdaj tudi počutje.
Zavedam pa se, da dobro počutje in dobra pripravljenost nista dovolj tudi za dobre rezultate. Na te vpliva toliko dejavnikov … Odloča lahko že to, s katero nogo vstaneš tisti dan, ko je tekma. Dnevna forma torej, počutje na dan tekme, material, dobre smuči … Ampak to so že stvari, na katere nimaš vpliva.
Prva slovenska biatlonska aduta zime
Občutite še kakšno posledico bolezni (ščitnica, op. p.) izpred treh let?
Ne, to je bilo zgodovina že lani. Na srečo, moram reči. Poznam namreč ljudi, ki so se s posledicami takšne bolezni ubadali še leta, nekateri so celo končali kariere.
S kakšnimi rezultati bi bili zadovoljni ob koncu sezone 2018/19?
Res nimam nekih rezultatskih pričakovanj, ampak želim si končno le popraviti to svojo strelsko statistiko, že samo ta bi morala prinesti boljši končni rezultat. Veliko truda in dela sem v zadnjih dveh letih vložil v streljanje, pa mi ni prineslo tistega preboja, ki si ga želim. Na tem področju bi rad napredoval.
Zadovoljen bi bil z uvrstitvijo okoli 30. mesta v skupnem seštevku. Mislim, da je to tudi nekako realen in hkrati tudi dovolj ambiciozen cilj v sezoni. Ne vem še, ali bom šel na vse tekme, ampak trideseterica je nekako moja tarča. Pa seveda, rad bi kakšen izstopajoč rezultat, kjer bi se mi res sestavilo vse, od streljanja naprej. Kakšna uvrstitev v top 10. Zakaj se ne bi zgodilo tudi kakšno presenečenje?
Svetovno prvenstvo marca naslednje leto gosti švedski Östersund. Kako vam ustreza prizorišče?
Ustreza mi, konec koncev sem tam dosegel nekaj lepih rezultatov. Na splošno mi je všeč Skandinavija. Svetovnega prvenstva se zelo veselim, je pa to še daleč. Razmišljam celo, da bi za potrebe tega, da bi bil tam na vrhuncu forme, kakšno tekmo celo izpustil, kar pri meni v preteklosti, z izjemo lanske sezone, ni bila navada.
Ampak z leti je vse težje obdržati vrhunsko formo vso sezono, zato je treba iz tega vidika pristopiti malce taktično in kakšno tekmo tudi izpustiti. Opazil sem, da se veliko lažje osredotočim na tekmo, dve, na teh eksplodiram, nato pa mi upade adrenalin in popustim. Na olimpijskih igrah, kjer smo imeli pet nastopov, se je to lepo videlo. Prvi dve tekmi sem bil v ognju, nato je vnema popustila.
Tale Pokljuka je kot nalašč za začetek, potem pa bomo videli, kako se bo sezona odvijala.
