SiolNET. Sportal Zimski športi
1,64

termometer

  • Messenger
  • Messenger
INTERVJU: UROŠ ZUPAN, DIREKTOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Izzivi novega smučarskega šefa: 400 tisočakov za testiranja

1,64

termometer

Uroš Zupan
Foto: SZS

"Upam, da nam bo dovoljeno tekmovati," ob začetku nove zimske sezone, ki jo bodo usmerjali ukrepi za zajezitev širitve okužb z novim koronavirusom, razmišlja novi direktor Smučarske zveze Slovenije Uroš Zupan, s katerim smo se pogovarjali tudi o rdečih številkah, planiških tekmah, težavah smučarjev tekačev in vrtoglavih stroških testiranj na novi koronavirus.

Uroš Zupan Foto: SZS Potem ko se je pred desetimi leti Jaro Kalan po večletnem vodenju poslovil od položaja direktorja, je bil proces menjavanja tablice na vratih direktorske pisarne na sedežu SZS v Ljubljani precej bolj dinamičen. Do danes se je namreč tam vrstilo kar šest obrazov - Matija Vojsk, Barbara Kürner Čad, Jurij Žurej, Jožko Križan, Franci Petek, in od letošnjega prvega septembra, Uroš Zupan.

Novi direktor je nekdanji mladinski reprezentant v alpskem smučanju, v zadnjih letih pa je deloval kot pomočnik direktorja RTC Krvavec in bil dejaven v alpskem odboru. V preteklosti je bil član demonstratorske vrste ZUTS in generalni sekretar Organizacijskega komiteja Rogla, kjer so leta 2009 pripravili tekmi svetovnega pokala v teku na smučeh.

V kakšni "kondiciji" ste prevzeli SZS?
Na kratko - v dobri. Zveza zame ni bila popolna neznanka, saj sem z njo sodeloval že v prejšnji službi, v stalnem stiku pa sem bil tudi kot član alpskega odbora. Zdaj sem spoznal tudi procese notranjega poslovanja. Pri tem sem bil pozitivno presenečen. Na ravni organiziranosti in financ je SZS v dobrem stanju. Dejstvo pa je, da ima vsaka organizacija svoje težave in izzive. Tukaj smo zaradi njihovega reševanja.

Toda razmere vseeno niso povsem običajne, še manj rožnate. Daleč od tega.
Pretekla sezona je vsekakor pustila negativne finančne posledice, ki so vezane na skrajšanje tekmovalne sezone ter odpoved oziroma prestavitev SP v poletih v Planici in pokala Vitranc.

Konkretno?
V sezoni 2019/20, ki se konča s prvim majem 2020, je zveza poslovala z 1,5 milijona evrov primanjkljaja. Imamo načrt sanacije. Vse panoge so to vključile tudi v svoje proračune za novo zimo. Bo pa seveda veliko odvisno od tega, kako bo potekala nova sezona. Ob tem bi se zahvalil našim partnerjem in pokroviteljem, ki so ohranili sodelovanje ter večinoma obdržali dosedanje zneske. To je za nas ključnega pomena, saj pridobimo od tu kar 70 odstotkov sredstev. Zdaj je seveda ključno, da bo sezona potekala. Začelo se je v Söldnu. Mednarodna smučarka in biatlonska zveza sta že potrdili tudi vse koledarje. 

Led nove sezone so kot prvi športniki pod okriljem SZS v Söldnu prebili alpski smučarji. Led nove sezone so kot prvi športniki pod okriljem SZS v Söldnu prebili alpski smučarji. Foto: Sportida

Toda del dolga SZS  se "vleče" še iz preteklosti, mar ne?
V pripravo tekmovanja v Planici smo vložili kar nekaj sredstev, a nato ostali praznih rok. To je bil ključna težava. Res pa je, da odplačujemo tudi kredit za zaostale obveznosti. Položaj je obvladljiv. Denarni tok je dober. Smo likvidni. Programi se zato izvajajo. Jasno pa je, da imamo ekipe, ki si lahko privoščijo nekaj več, in druge, ki imajo na voljo manj sredstev za izvajanje programov. Tu bo treba staviti tudi na srčnost in predanost. V preteklosti smo dokazali, da lahko premagamo tudi te ovire.

Nesporno dejstvo pa je, da je covid-19 sprožil tudi novo ekonomsko krizo. V kolikšni meri vam ta otežuje delo? Čutite zadržanost ali vsaj previdnost pokroviteljev?
Do danes so ti zadržki minimalni. Partnerji v večini ostajajo z nami. Se pa čuti določena mera negotovosti. Morda celo strah, kaj bo prinesla prihodnost. Imamo podpisane pogodbe, deloma usklajene z aneksi. Upam in verjamem, da bo ostalo pri tem.

Kako zajetna je vaša proračunska malha?
V koledarskem letu 2019, ki je bilo tudi revidirano, smo imeli 13 milijonov evrov prihodkov. Od tega 70 odstotkov dobimo na trgu, 20 iz naslova proračunskih sredstev, ostalih deset pa iz drugih virov, kot so članarina in druge aktivnosti.

Uroš Zupan: sedmi direktor SZS v dobrem desetletju. Uroš Zupan: sedmi direktor SZS v dobrem desetletju. Foto: SZS Je realno pričakovati ohranjanje te številke?
Se trudimo, čeprav je čas manj ugoden. Po drugi strani pa so proračuni po posameznih panogah na minimumu, ki še dovoljuje konkurenčnost. Če bo denarja manj, bodo programi skromnejši ali pa bodo v večji meri vključevali participacijo tekmovalcev. Tega seveda ne želimo.

V odgovorih ste omenili tudi posamezne panoge, saj je SZS pravzaprav zveza zvez. V razvitosti in dometu teh panog so vidna precejšnja odstopanja. V zadnjem obdobju je veliko prahu dvigoval tek na smučeh, kjer panogi ni uspelo potrditi proračuna. Kje so danes tekači?
Tudi na globalni ravni se srečujemo s tržno bolj in manj zanimivimi panogami. Poleg tega pa naša zveza deluje po statutarnem načelu avtonomnosti panog. Pri tem so določene panoge bolj uspešne in druge manj uspešne. Pomembno vlogo igra kontinuiteta. Lep primer so alpski smučarji, pri katerih se je po kriznih letih zdaj vendarle ustvarila vodstvena in organizacijska kontinuiteta. Pri skakalcih je to še bolj izrazito. Smučarski teki? Proračun na IO SZS res ni bil potrjen. Zahteva neposreden nadzor in spremljanje direktorja, torej mene. Znova smo pri vprašanju kontinuitete. V vodstvu panoge je prihajalo do velikih sprememb. Premalo se je delalo tudi na ravni trženja panoge. Imamo načrt, kako obrniti trend. To bo lažje z obetavno tekmovalno generacijo na čelu z Anamarijo Lampič. Trenutno skrbimo za to, da bi vsaj z reprezentanco A delali po programu, ki zagotavlja konkurenčnost na najvišji ravni. Tu gre zahvala športnikom in trenerjem, ki so sprejeli odlok določenih povračil. S tem smo dobili nekaj časa, da delamo na prihodkovni strani. Dejstvo je, da imamo težave. Panogo moramo stabilizirati.

Sőlden 2020 - covid ukrepi Sportal Boj za preživetje: (ne)vzdržnost smučarskega sistema

Zgodba zase so tudi deskarji na snegu, ki že skorajda, kot po pravilu, delujejo po načelu samostojnih ekip. Kako gledate na to nepovezanost?
Znova se vračamo k vprašanju kontinuitete vodenja panog. Pri deskarjih je bilo teh sprememb zelo veliko. Zdaj imamo strategijo večje centralizacije. Toda tekmovalce, ki posegajo po najvišjih mestih na najvišjih tekmah, pa čeprav trenutno res delujejo znotraj svojih ekip, bodo pri tej usmeritvi vendarle podpirali. V prihodnje bomo bolj zagovarjali sodelovanje in povezovanje. Res je, panoga potrebuje poenotenje in bolj osrednje trženje. Čez noč ne bo šlo. To je proces.  

Položaj pri smučarjih tekačih kljub izjemnim rezultatom Anamarije Lampič ni rožnat. Položaj pri smučarjih tekačih kljub izjemnim rezultatom Anamarije Lampič ni rožnat. Foto: Sportida

V pogovoru sva dodobra zakorakala v novo sezono. Bo na proračunski ravni ta v prvi vrsti odvisna od uspešnosti izvedb planiških tekem?
Prestavitev svetovnega prvenstva v poletih terjajo dodatno energijo, čas in strošek. Eden od teh stroškov je razsvetljava, ki nas bo stala 300 tisoč evrov. Žal je bolj ali manj jasno, da se moramo sprijazniti s tekmo brez gledalcev. Veseli pa nas, da so naši partnerji sodelovanje iz marca prenesli v december. Na prvenstvo se pospešeno pripravljamo. Smo tudi v stalnem stiku s predstavniki NIJZ. Tekmovanje bo seveda v skladu z ukrepi ob novem valu koronavirusa. SP moramo izpeljati. Veselimo se ga.

Potem pa če tradicionalna marčevska Planica …
Da, ostaja v koledarju. Pripravljamo se tudi na ta dogodek. Takrat bo seveda že bolj jasna slika o poteku sezone in ustvarjanju tega tekmovalnega "mehurčka". Pri obeh planiških dogodkih pa bi opozoril na dodatne stroške, ki nastajajo s testiranji organizatorske ekipe na novi koronavirus. To bo precejšnje breme.

Še več bo testiranj tekmovalcev, ki bodo odhajali na tekme.  Imate oceno, koliko vas bo to stalo?
Načrtujemo vsaj štiri tisoč testov. To pomeni, da se bo končni znesek vrtel okrog 400 tisoč evrov. To je povsem novi strošek, za katerega še ne vemo povsem natančno, kako ga bomo pokrili.

Mednarodna smučarska zveza na tej ravni ne pomaga svojim članicam?
Do sedaj ni bilo teh signalov. Račun bodo poravnale panožne zveze. Edine pomoči naj bi bili deležni organizatorji tekem svetovnega pokala, pa še to le pri zagotavljanju nagradnih skladov za tekmovalce.

Planica še nekaj časa ne bo navijaški praznik. Planica še nekaj časa ne bo navijaški praznik. Foto: Vid Ponikvar

Po SP v poletih bo Slovenija gostila še SP v biatlonu 2021 in SP v nordijskih disciplinah 2023. Je to optimalni organizacijski domet? V kuloarjih je bilo namreč v zadnjih letih pogosto slišati ideje o soorganizaciji SP v alpskem smučanju, kjer bi Slovenija združila moči z Italijo.
Planiško prvenstvo vsekakor spada med največje športne dogodke v zgodovini Slovenije. To bo tudi za nas dober test. Poudaril pa bi, da to ni dogodek SZS. Za svojega ga mora vzeti tudi država. Ob kandidaturi smo dobili državno podporo, ob zmagi na kongresu zagotovili o vključitvi. Podpisani so bili dogovori z ministrstvi, sledi realizacija. Zavedati se je treba možnosti multiplikativnega učinka prvenstva in promocije Slovenije kot turistične destinacije. Država mora pripoznati to priložnost in se odzvati z vložkom. Če se bo to zgodilo in se država vidi v tovrstnih projektih, velja razmišljati tudi o drugih dogodkih. Med temi je organizacija smučarskega svetovnega prvenstva, jasno, ob sodelovanju s sosednjimi regijami. Bi pa v tem kontekstu poudaril še nekaj. Večina naših panog ima svoje poligone, smučarji ne. V prihodnje bo to pomemben izziv.

Ko govoriva o organizaciji … SZS bo prihodnje leto gostila tudi kongres Mednarodne smučarske zveze. Kako močan je slovenski položaj v tej organizaciji po smrti Janeza Kocijančiča in kako realno je, da bi ga v predsedstvu nasledil Enzo Smrekar?
Že pred smrtjo Janeza Kocijančiča se je Enzo Smrekar pripravljal na še bolj aktivno vlogo. Je kandidat za predsedstvo. Računamo, da bo izvoljen. To je za Slovenijo in njen položaj zelo pomembno. Predsednik Smrekar ni neznano ime v smučarskih krogih. Ima integriteto in kredibilnost.

Planica Sportal Letošnje SP v Planici ni ogroženo, v Garmischu ne bo gledalcev Ilka Štuhec Sportal Spremenjena Ilka brez zavor Henrik Kristoffersen Sportal Smučarska imena, ki jih velja podčrtati

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin