Druga kariera
Ilka Štuhec
Nedelja, 10. 2. 2019, 19.37
5 let, 2 meseca
DRUGA KARIERA (92.) – ANJA ZAVADLAV
Iz oči v oči s smučarko iz črno-belih časov, ki je pisala zgodovino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
6
Anja Zavadlav: Nekoč in danes.
"Mojega obraza ljudje ne poznajo. Številnim pa je še vedno znano moje ime," pravi Anja Zavadlav, prva slovenska alpska smučarka s točkami v svetovnem pokalu in prva, ki se je prebila med najboljšo petnajsterico. Pogovor z njo iz oči v oči ima lahko prav poseben prizvok. Danes si namreč kruh služi kot optik.
Slovenija slavi smukaško kraljico Ilko Štuhec. V petek pa je minilo 40 let od zgodovinskih prvih točk slovenskih alpskih smučark na tekmah svetovnega pokala. Na ta dogodek nas je pred dnevi v Mariboru med 55. Zlato lisico opozoril Tomo Levovnik, znan po številnih vlogah v slovenskem športu, tistega 8. februarja 1979 pa je bil trener ženske jugoslovanske smučarske reprezentance na čelu s pionirkami Anjo Zavadlav, Metko Jerman in Bojano Dornig, ki so se ob zmagi legendarne Hanni Wenzel pod Pohorjem tedaj zvrstile na 22., 23. in 25. mesto. Mimogrede, v tisti sezoni je točke prejela prav najboljša petindvajseterica.
"Prve točke so pomenile nekakšen preboj. To so bili namreč začetki našega alpskega smučanja," se spominja danes 58-letna Anja Zavadlav in ob tem priznava, da spomin na smučarske čase vse bolj bledi. "To so bili drugačni časi. Tudi družbene razmere so bile drugačne. Živeli smo v okolju, ki nas je učilo skromnosti in zadovoljstva s tistim, kar pač imaš," pravi nekdanja smučarka, ki je nastopila tudi na olimpijskih igrah 1980 in 1984, vmes pa še na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Schladmingu.
Skok v leto 1979.
"Ste vi tista smučarka?"
Leta 1982 jo je v slalomu v Montgenevru na pregovorno nehvaležnem četrtem mestu le 29 stotink sekunde ločilo od prvih slovenskih ženskih stopničk v svetovnem pokalu. Nanje je bilo nato treba počakati do leta 1985 in drugega mesta nepozabne Mateje Svet v Lake Placidu. Zavadlavova je tedaj smuči že počasi postavljala v kot, do takrat pa zbrala 11 uvrstitev med najboljšo deseterico. V marsičem je bila pionirka, ki je pisala zgodovino. Predstavnica prvega rodu, predvsem pa rodu, ki je utrl pot Svetovi in njenim vrstnicam.
Danes jo sila redko zasledimo v medijih. Pravzaprav skoraj nikoli. Kaj pa tedaj? "V jugoslovanskih okvirih smo smučanje razumeli kot slovenski šport. Naši uspehi so bili odmevni. V Sloveniji so služili za dvig nacionalne zavesti. Omenjali so se tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Še danes kdo ob omembi mojega imena in priimka zastriže z ušesi. 'Ste vi tista smučarka, za katero smo navijali,' sprašujejo. To je znamenje, da nismo utonile v pozabo," odgovarja Zavadlavova.
Tomo Levovnik s 40 let starim izvodom Dela: "Poglejte, prve točke!"
Tenis in smučanje
Dobra tri desetletja po koncu tekmovalne poti je od svojih reprezentančnih sotekmovalk najbolj tesno v stiku z Bojano Dornig, ki jo označuje za največjo "krivko" za vključitev v smučarske vode, saj jo je za ta šport navdušila kot sošolka. Z mamo slovenskega teniškega igralca Blaža Kavčiča pogosto igra tenis. Občasno se sreča še z Andrejo Leskovšek, sicer pa so se, kor pravi, poti nekdanjih sotekmovalk razkropile na različne konce. "Predvsem pa mi je žal, da med nami ni več Nuše Tome," dodaja.
Na smuči še vedno rada stopi. V začetku meseca je bila na smučarskem oddihu v Dolomitih. Bolj tuje pa se počuti na smučarskih tekmovanjih. "Redko si v živo ogledam tekmo svetovnega pokala. Ko si jo, tako kot denimo na Zlati lisici v Mariboru, vidim same nove obraze. Doma pa … Če imam čas, rada spremljam smučarske tekme. Jasno, navijam za naše smučarje, predvsem za Ilko Štuhec. Vseeno pa svojih opravil ne prilagajam smučarskim prenosom," pravi olimpijka iz Ljubljane.
Tekmovalno pot je zaključila eno leto po olimpijskem Sarajevu '84.
Od vrvic do poklica
Druga kariera? Službo si je poiskala oziroma jo ustvarila daleč od športa. Že kmalu po zaključeni karieri je zajadrala v optične vode. Vse od leta 2005 v Ljubljani vodi lastno optiko Anja. "Imam dva zaposlena, tako da nisem več tako polno obremenjena kot na začetku. Vseeno sem seveda vsak dan prisotna v pisarni. Odličen poklic. Uživam. Gre za kreativno službo, v kateri lahko ljudem pomagaš in jih polepšaš. Lepo je, če človeku pokloniš dober vid ali z okvirji očal lepši videz," pravi.
Začetki poklica pa segajo še v izdihljaje smučarske kariere. "Ko smo leta 1985 gostovale v ZDA, mi je v oko padla neizmerna priljubljenost vrvic za očala. Ker sem bila vzgojena v podjetniški družini, je to pritegnilo mojo pozornost. Vrvice sem uvozila v tedanjo Jugoslavijo. Posledično sem začela spoznavati optični trg. Izšolala sem se in postala optik. Zato rada poudarim, kako tesno je bila moja smučarska kariera povezana s poslovno kariero," razkriva Zavadlavova.
Letos si je v ciljnem izteku v živo ogledala Zlato lisico, na kateri je štiri desetletja pred tem Jugoslaviji priborila prve točke.
Laserska operacija: da ali ne?
In kako osveščeni smo Slovenci pri skrbi za svoj vid? "Kar dobro," odgovarja in dodaja: "Zanimivo pa je, da večina strank ob nakupu sončnih očal sprašuje za UV-zaščito. Veste, to ima vsaka plastika. Ključna je optična kakovost stekla. To mora biti čisto. V nasprotnem primeru se oko prilagaja, posledica pa je glavobol."
Pogovor smo ob koncu izkoristili tudi za pereče vprašanje o laserskih operacijah oči ter se ob tem prepričali, da je do teh vidno zadržana. "To je še zelo sveže. Predvsem gre za neraziskano področje. Pri tem mislim predvsem na to, kaj bo z operiranimi osebami čez 20 let," odgovarja nekdanja jugoslovanska reprezentantka, ki si tudi sama nadene očala. "Imam jih v žepu. Dioptrija? Naj ostane skrivnost," je pogovor sklenila gostja 92. dela Druge kariere.
6