Marcel Hirscher
Četrtek, 16. 5. 2019, 9.30
4 leta, 11 mesecev
INTERVJU: JANEZ SLIVNIK
"Hirscherja po drugem mestu ne želite srečati v hotelu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,65
1
Z novim glavnim trenerjem slovenske ženske smučarske reprezentance Janezom Slivnikom o vrnitvi v domovino, dometu Mete Hrovat, novih izzivih, izkušnjah iz tujine in vpogledu v delo najboljšega smučarja zadnjih let Marcela Hirscherja.
Ko nam je natančno minuto pred dogovorjenim terminom za intervju v Lescah stisnil roko, je bilo kljub sredini meseca maja med deloma raztrganimi temnimi oblaki mogoče videti sveže pobeljene karavanške vrhove. A čeprav se bo v novi vlogi, ki jo mora sicer formalno potrditi še alpski zbor, s slovensko žensko reprezentanco kmalu vrnil na sneg, so njegove misli že povsem usmerjene k snegu prihodnje zime.Janez Slivnik, letnik 1973, je torej po 13 letih znova tam, kjer je že bil – na čelu ženske reprezentance. Vmes se je sicer spremenilo marsikaj. Zamenjala se je vsa skupina tekmovalk, Jeseničan pa se je medtem razvil v izkušenega trenerja z zavidljivim življenjepisom, v katerem sta zapisana tudi vodenje finske reprezentance in nazadnje v Avstriji moške veleslalomske ekipe svetovnega pokala.
Vtisa o tem, da se je popolnoma predal novemu izzivu, ni mogoče zgrešiti. Kot tudi ne delnega olajšanja, da je sestavil štab, v katerem bo ob trenerjih (Mitja Kunc in Sergej Poljšak) ter serviserjih (Robi Kristan, Andrej Čerin in Miha Kosmač) tudi Ana Mali, ki bo med sezono na terenu skrbela za fizioterapijo in narekovala ritem telesne priprave.
V čem se slovenska smučarska slika danes razlikuje od tiste leta 2014, ko ste bili resen kandidat za vrnitev in prevzem vse trenerske strukture?
Proračun za alpsko smučanje je bil pred petimi leti tako skromen, da bi bilo zelo težko zastaviti in izpeljati vsaj malo konkurenčne programe. Trenerjem nismo mogli ponuditi prav veliko, zajeten del denarnih stroškov pa se je prelagal na ramena tekmovalcev. Takrat sem dobil občutek, da alpski smučarji pri Smučarski zvezi Slovenije niso bili deležni ustrezne podpore. Položaj je bil nezavidljiv. Energija je bila slaba. Zdaj je razlika ogromna.
Kakšne povratne informacije pa ste dobili ob pogovoru s tekmovalkami?
Ustvaril sem si sliko, ki pa bo postala jasna šele ob skupnem delu. Dejstvo je, da me ne zanimajo trideseta mesta. Punce so pripravljene delati. To je v tem trenutku najbolj pomembno. Najprej potrebujejo dobro kondicijsko osnovo, sledi delo na snegu. Vseskozi pa poudarjamo: Če bodo zdrave …
Pravite, da vas ne zanima boj za prgišče točk. Kaj konkretno vas zanima? Kam merite?
Meta Hrovat je že stala na stopničkah za zmagovalke. Minulo sezono je imela veliko zdravstvenih težav, a je bila vseeno dobra. Ob predpostavki, da bo rehabilitacija uspešna, verjamem, da jo lahko pripeljemo do položaja, ko se bo redno uvrščala med najboljšo deseterico. Sledi peterica. Ko je smučar enkrat med peterico, mora meriti proti stopničkam. To preprosto mora biti cilj.
Kaj pa preostala dekleta?
Tino Robnik, ki zna biti zelo hitra, bomo poskušali po letu in pol vrniti na stara pota. Verjamem, da se lahko vrne v prvo jakostno skupino. Za Ano Bucik in Marušo Ferk je slaba sezona. To krivuljo moramo obrniti. Želim slalomski napredek. Kar nekaj priložnosti zanju vidim tudi v kombinaciji. Več časa pa bomo namenili še paralelnemu slalomu. Tu je še mlada in nadarjena Neja Dvornik. Njena prioriteta bo sprva evropski pokal. Verjamem, da lahko tam meri med najboljšo trojico. Želimo pa jo priključiti tudi v svetovni pokal.
Vrnimo se k Meti Hrovat, ki se je že lep čas drži priponka najbolj nadarjene slovenske smučarke. Je to pritisk, s katerim se mora soočiti? Kakšen je njen domet?
Ona je najboljša smučarka v ekipi. S pritiskom se dobro spopada. Moja naloga je, da ji pomagam pri tehničnih izboljšavah. S trenerji jo bom poskušal usmeriti v pravo smer, da bo lahko hitra na vseh delih prog. Že večkrat je dokazala, da ima veliko tekmovalno srce. To je vsekakor njen močan adut. Gre namreč za lastnost, ki je prirojena. Vem, da se bo iz štartne hišice podala tako, kot se mora. Če bodo nato najhitrejši tudi zavoji, je mogoče prav vse.
"Če bo Meta Hrovat zdrava, bo mogoče marsikaj."
Je Hrovatova dolgoročno tekmovalka za najvišje cilje?
Mislim, da je. Žal je imela veliko zdravstvenih težav. Zato sem tudi prepričan o tem, da še zdaleč ni pokazala vsega, kar zna. Ponavljam, predpogoj je zdravje. Sledi delo. Čez noč seveda ne gre. A dolgoročno jo vidim v boju za vrh. Da pa se to zgodi, se mora sestaviti marsikaj.
Ste v zadnjih tednih veliko ur preživeli ob spremljanju posnetkov ali čakate predvsem na prve skupne treninge?
Malce že, a pravo mnenje si želim ustvariti na terenu. S pomočniki bom poskušal opredeliti prednosti in pomanjkljivosti. To bo tudi osnova za večji del priprav. Vem, kaj želim. Vem, kakšen položaj na smučeh in kakšno tehnično znanje sta potrebna za hitro smučanje. Verjamem, da bomo hitro videli, kaj je treba postoriti.
"Ana Bucik mora dvigniti slalomsko raven."
A najprej mukotrpne kondicijske priprave …
Tako je. Nekoliko smo spremenili koncept, tako da dekleta ne bodo preživela toliko časa skupaj. Bucikova bo vadila na Goriškem. S Hrovatovo in Ferkovo bo na Gorenjskem delala Nika Radjenovič. Robnikova in Dvornikova pa bosta trenirali po programu Mitje Bračiča. Jaz bom seveda v stalnem stiku s trenerji in smučarkami, ne bom pa policist. Navsezadnje gre za odrasle osebe. Vedo, zakaj delajo in kaj morajo postoriti. Sem pa vesel, da smo dosegli tudi dogovor z Ano Mali, ki bo med sezono na terenu skrbela za fizioterapijo in kondicijsko pripravljenost. Podobno kot Anja Šešum v pretekli sezoni v taboru Ilke Štuhec.
"V ekipi bo le en šef," ste dejali ob uradni predstavitvi in tako naznanili ničelno toleranco do zunanjih sodelavcev. Jure Hafner, v zadnjih letih trener Mete Horvat, vendarle ostaja?
Da. "Hefo", s katerim sva imela poglobljen pogovor, bo edini zunanji sodelavec. Sicer pa bosta ob meni kot trenerja še Mitja Kunc in Sergej Poljšak. Trije trenerji za pet deklet. Ta koncept dela nam omogoča dovolj manevrskega prostora za individualno delo s tekmovalkami.
V zadnjih letih je bila to predvsem ekipa za tehnični disciplini. Imate v načrtu dodajanje disciplin?
Trening hitrih disciplin bo seveda dobrodošel. Deloma zaradi kombinacije, deloma zaradi nadgradnje veleslalomskega znanja. Zanesljivo pa se ne bomo hitrostno usmerjali. Predvsem koncept tega ne bi zdržal, poleg tega pa se je treba vprašati, ali so vse te smučarke opravile šolo smukaških prvin. Prepričan pa sem, da je treba predvsem pri mlajših dveh najprej doseči ustrezno raven v tehničnih disciplinah.
Prihajate iz reprezentance, ki velja za smučarsko najbolj urejeno in dovršeno, zato ste verjetno pravi naslov za vprašanje o tem, kakšna je razlika med okolicama, ki obdajata avstrijskega ali slovenskega smučarja?
V avstrijsko reprezentanco se prebijejo le tisti tekmovalci, ki so bili na vsej karierni poti selekcionirani. Vsi so morali v svojih kategorijah izstopati, da so se jim odpirala nova vrata. Nihče ni bil nikoli zaščiten. Nikomur ni bilo nič podarjeno. Za mesto v ekipi so se morali boriti. Avstrijski sistem pospešuje nepopustljivost in garaštvo, zaradi česar je občasno tudi zelo krut. Ker namreč smučarji iščejo skrajne meje, poškodbe niso redke. A na koncu ta sistem na površje potisne najboljše.
Smučanje je pač avstrijski šport. Kamorkoli pride ekipa svetovnega pokala, se na vsakem koraku čuti podpora. Morda je to njihova največja prednost. To za seboj potegne tudi finance. Slovenci se z njimi na tej ravni ne moremo kosati. Tudi bazi tekmovalcev sta neprimerljivi. Mi moramo gledati na vsakega smučarja posebej in iz njega potegniti največ.
"Hirscher je smučarski genij. Zanimajo pa ga le zmage," pravi Slivnik.
Ne moremo spregledati Marcela Hircherja, ki resda ni bil neposredno pod vašim okriljem, a ste se z njim vseeno pogosto srečevali. Kakšen vtis je, če odmislite rezultatsko uspešnost, naredil na vas?
Res je, Hirscher ima svojo trenersko ekipo. Vseeno pa smo pogosto skupaj trenirali. V komunikaciji je bil povsem običajen. Večkrat sva se pogovarjala, pri čemer sem takoj opazil neverjetno osredotočenost. Vedno ga je zanimalo bistvo. Pravi perfekcionist. Če sem mu povedal, da je ob količku luknja, je do centimetra natančno vedel, kako se lotiti zavoja. Je smučarski genij, za katerega sem prepričan, da ima v smučanju najbolj jasno sliko.
V Avstriji je delal pet let.
Kaj pa njegova govorica telesa, fokus, pristop … Izstopa že na tej ravni?
Česar koli se loti, to stori stoodstotno. Odlikuje ga zmagovalna miselnost, na kakršno še nisem naletel. Je zmagovalec. Ko pride na štart, iz sebe iztisne še več.
Zanimivo, na treningih je le redko postavil najboljši čas. A ne le zaradi tega, ker so Manuel Feller, Marco Schwarz, Philipp Schörghofer, Stefan Brennsteiner in drugi vrhunski smučarji. Razlog se skriva predvsem v Hirscherjevem taktiziranju. Vselej je natanko vedel, kje ima rezerve.
Poleg tega je vse smučarske proizvajalce spravil na tako visoko raven, da mu je težko slediti. Na treningih ima v cilju vsaj deset parov smuči in pet smučarskih čevljev. Tam ga čaka tudi pet Atomicovih delavcev. On testira, tako da ima za vsako podlago in konfiguracijo terena izbrano opremo. Zaradi tega mu je na tekmah nekoliko lažje.
Opozoril bi tudi na njegovo izjemno kondicijsko pripravljenost. Spomnil bi na veleslalom v Adelbodnu, kjer se je s svojo močjo po več kot minuti in desetih sekundah tik pred ciljem rešil iz velikanske napake, ki bi bila za vse druge usodna.
Slivnik upa na pravo vrnitev Tine Robnik.
Vas potemtakem ne preseneča, da je v zadnjih letih, ko so v vseh taborih delovne koncepte približali idealnemu, tako dominanten, da je v vitrino postavil osem velikih kristalnih globusov?
Vsi drugi se vsaj deloma ukvarjajo z njim in se sprašujejo, kako ga premagati. On se ukvarja le s seboj. Ni se mu treba dokazovati. Preprosto, ve, kako zmagovati. Ve, kako taktizirati. V Avstriji smo se večkrat pogovarjali o tem, da bo zmagoval, dokler bo tekmoval. Vem, da tako razmišlja tudi on. Zakaj? Verjemite mi, da si ga ne želite srečati v hotelu po tem, ko osvoji drugo ali tretje mesto. S tem pač ni zadovoljen. On želi zmagovati. Za to je pripravljen storiti vse.
Verjamete, da bo vztrajal?
Da. Morda le po koncu sezone javnosti vrže kakšno kost. A dokler bo zdrav, verjamem, da bo vztrajal. Navsezadnje je star komaj 30 let. Poleg tega pa je logistični sistem okrog njega tako razvit in dovršen, da ne izgublja nepotrebnega časa. Konkretno, na trening na Mölltal pride s helikopterjem, tam pa se na vrh proge vselej povzpne s sanmi. Preprosto, ne izgublja minut ali energije za poti z avtomobili ali žičnicami.
In kaj ostane tekmecem? Kaj, konkretno, ostane Žanu Kranjcu?
Ne smemo pozabiti, da je Žan že premagal Hirscherja. To je bil njegov cilj. Videl je, da je mogoče. Tudi zmaga, ki jo je dosegel v minuli sezoni, ga je dodatno dvignila. Je odličen smučar, zato smo lahko veliki optimisti. Očitno je, da se med elitno sedmerico počuti zelo domače. Gre za tehnično odlično podkovanega smučarja, ki izstopa tudi na ravni kondicijske pripravljenosti.
Koliko intervjujev ste opravili na Finskem in v Avstriji?
V Avstriji sem se z novinarji na kratko pogovarjal ob začetku sezon in na velikih tekmovanjih. Malce več je bilo tega na Finskem.
Zdaj bo tega dela verjetno občutno več …
To je sestavni del poklica. Vem, da je to tudi del promocije našega športa.
Bo večji tudi pritisk?
Slovenija je majhna, a veliko športov goji na vrhunski ravni. Občinstvo je zato zahtevno. Tega se zavedam. Upam, da bomo izpolnili visoka pričakovanja. Jasno pa mi je tudi, da je v dobrih časih za uspehe zaslužen tekmovalec. Ko pa ne gre, je kriv trener. S tem se ne obremenjujem. Z medijskimi zapisi si že dolgo več ne belim glave.
Kaj pravzaprav prinašate v slovensko smučanje?
Za menoj je 18 let v svetovnem pokalu. Verjamem, da sem se v tem času veliko naučil. Nobena stvar mi ni tuja. Tudi izkušnje iz tujine so mi dale veliko. Sam pa nase ne gledam kot na trenerja, ki bi se vračal domov s čudežno palico. Ne, ne primerjam se z drugimi trenerji. Ne bom se označeval za boljšega od koga drugega. Trdim pa, da ima vsak trener svoje prijeme. Spremembe so dobrodošle. Ne obljubljam veliko. Obljubljam pa nov veter, ki bo zavel z menoj in pomočniki in fizioterapevtko na terenu Ano Mali. Želim pozitivno energijo in zmagovalno razmišljanje.
1