Hirscher po Tininem neizpolnjenem načrtu

V obliki metafor se v športno novinarstvo poleg vojaške zelo pogosto vrine tudi kraljevska terminologija. A v primeru zagrebških slalomov velja marsikateri privzdignjeni zapis tudi v dobesednem pomenu. Avstrijec Marcel Hirscher je namreč tudi v resnici še drugo zaporedno sezono sedel na prestol in prejel zagrebško krono za novo slalomsko zmago. Tudi tokrat si jo je priboril z dvema vrhunskima predstavama, med katerima se je dodobra prilagodil razmeram na progi in postavitvama. Vnovič je navdušil z izjemno gibčnostjo in odličnimi refleksi, čeprav se je tokrat ob zavojih nekoliko večkrat znašel v zraku, a vselej našel pravo smer. Po prvi vožnji je bil drugi, z vsega stotinko zaostanka za Jensom Byggmarkom. Slednjemu se je drugi nastop povsem ponesrečil, medtem ko pa je avstrijski šampion našel pravo mero tveganja in se veselil svoje petnajste zmage v karieri, osme v slalomu in druge v Zagrebu, s katero je v žep pospravil tudi 42 tisoč evrov. Hirscher je pravzaprav storil tisto, kar v petek ni uspelo Tini Maze. S stotimi točkami je povečal svojo prednost v slalomskem in skupnem seštevku svetovnega pokala, čeprav je seveda jasno, da ga predvsem v slednjem čaka precej težje delo z branjenjem napadov kot pa prepričljivo najboljšo smučarko svetovnega pokala. ''Zabavno je takole tekmovati. Naj ostane pri tem,'' se je ubranitvi zmage nasmehnil najboljši slalomist na svetu.

Poleg Hirscherja sta se na odru za zmagovalce tokrat znašla še Andre Myhrer in Mario Matt, kar je razplet, ki seveda ni navdušil domačinov. Na le redkih postajah vlaka svetovnega pokala lahko namreč govorimo o tako zelo izrazitem ''lokalnem matadorju'', kot to velja za Sljeme in Ivico Kostelića. Slednji je na domači hrib nad rojstnim krajem pripotoval v nezavidljivem zdravstvenem stanju in z zanj skromno rezultatsko popotnico. A to dobrih 17 tisoč navijačev s prav toliko hrvaškimi zastavami ni zaustavilo pri novem pohodu na Sljeme, kjer so ob pripravi odličnega smučarskega vzdušja preusmerili pozornost in pomagali pozabiti na megleno in deževno vreme. ''Če bi še malo pihali in pregnali meglo, bi še bolj pomagali,'' se je med prvim tekom pošalil Vedran Pavlek, direktor hrvaških reprezentanc ter alfa in omega tukajšnje tekme. Z organizacijo je bil znova lahko zadovoljen, medtem ko pa se je na rezultatski ravni moral sprijazniti z osmim mestom Ivice Kostelića, ki letos resda ni bil med realnimi kandidati za prvo mesto.

Kar krepko pa je za svojimi pričakovanji, najboljšim rezultatom sezone, kaj šele zagrebškim, zaostal tudi prvi slovenski slalomist Mitja Valenčič. V trenerjevih besedah pogosto opevanih voženj s treningov izkušeni reprezentant znova ni prenesel na tekmo, čeprav je na koncu prehitel celo po prvi vožnji vodilnega Jensa Byggmarka. Žal je to na koncu zadostovalo le za 24. mesto, saj je Šved svoj finalni napad zaključil kot 26. A omenjeni skalp je bil za Valenčiča, ki sicer znova ni delal izrazito velikih napak, a hkrati tudi ni našel pravega ritma ter občutka za pospeševanje na ključnih delih, sila slaba uteha. ''Na prvi progi se, priznam, nisem počutil dobro. Vedel pa sem, da mi lahko do napredka nato pomaga le napad. Držal sem se tega načrta, a smučka ni 'stekla'. Zaostanek se je povečeval. Žal v tem trenutku ne najdem prave razlage za slabše rezultate. Pogosto me pokopljejo spodnji deli, ko izgubljam tempo. To ni posledica slabe kondicijske pripravljenosti. Ne vem … Na treningih imam precej boljši občutek. Kot kaže, glava ne deluje tako, kot bi morala. V celotni sestavljanki nekaj manjka. Znašel sem se v začaranem krogu povprečnih rezultatov, ki jemljejo energijo in niso dobri za glavo,'' je po svojem nastopu z glavo zmajeval Valenčič.

Zagrebška tekma pa je vnovič osvetlila tudi velikanski razkorak, ne le v štartnih številkah, med Valenčičem in preostalim delom reprezentance ter pravo rezultatsko bedo le-tega. Matic Skube, ki je dve od skupno petih uvrstitev med dobitnike točk v svoji karieri dosegel prav v Zagrebu, in smučarski samoplačnik Miha Kürner sta namreč znova zaman iskala pot do cilja in predvsem do finala. Skube je po dveh ne prav obetavnih vmesnih časih odstopil v pri dvojni vertikalni postavitvi v spodnjem delu proge, Kürner, ki se je prav tako zgolj predal progi, pa se je poslovil že po prvem vmesnem času. ''Na progi resda ni bilo velikih lukenj, vseeno pa je bila v takšnem stanju, da pri visokih številkah ni omogočala vrhunske vožnje. Po drugi strani pa si moramo priznati, da fanta nista odpeljala tako, kot smo želeli,'' je nastopa drugih dveh slovenskih slalomistov ocenil trener Marko Jurjec, ki se seveda dobro zaveda začaranega kroga visokih štartnih številk, slabših pogojev in slabih rezultatov. Vseeno pa ne more mimo tega, da Slovenci ne blestijo niti v evropskem pokalu, poleg tega pa je vse ožja tudi baza mladih tekmovalcev. Takšno stanje je v precejšnji meri tudi posledica finančnih zahtev, zato tudi pogled v prihodnost ni prav obetaven. Zato pa zanj značilen optimizem ohranja Kürner, ki je lani izpadel iz reprezentance in v novi sezoni na svoja ramena prevzel vse stroške. ''Smučaje imam rad, morda še preveč. A verjamem, da se lahko prebijem med najboljše, zato bom vztrajal, dokler mi bo dano,'' je po še šestnajstem neuspešnem lovu na slalomske točke svetovnega pokala dejal Kürner, ki si bo zdaj skušal priboriti priložnost tudi na naslednji tekmi v Adelbodnu, kjer se bo nadaljeval moški del svetovnega pokala.