Petek, 30. 1. 2026, 18.16
32 minut
Intervju z Glorio Kotnik
Bronasta Gloria: Lepo bi bilo, če bi pred sinovimi očmi ponovila uspeh iz Pekinga
Groria Kotnik je pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bronasto odličje. Lahko letos na isti dan (8. februar, kultuni praznik) ponovi uspeh?
Gloria Kotnik, bronasta olimpijka iz Pekinga 2022, vstopa v odločilni del sezone. Slovensko deskarko v razmiku nekaj dni čakata dva pomembna izziva: jutri tekma svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu na domači Rogli (31. 1.), čez teden dni pa olimpijska preizkušnja v Livignu (8. 2.). Pred vrhuncema zime je v intervjuju za Sportal spregovorila o letošnji sezoni s toplo-hladnim izkupičkom, o značilnostih nove olimpijske proge ter o tem, kako danes, štiri leta pozneje, gleda na pomen olimpijske medalje in nova pričakovanja.
Pred vami sta dva vrhunca sezone – najprej tekma svetovnega pokala na Rogli, nato še olimpijske igre. Kako dojemate tekmo na Rogli: kot dodaten pritisk ali vam je zaradi domačnosti in navijačev lažje?
Glede na moje rezultate na Rogli bi kdo morda pomislil, da me domači navijači ne ponesejo, a ni čisto tako. Podpore sem vedno zelo vesela, saj so tam vsi moji najbližji. Je pa res, da je proga na Rogli izjemno specifična. Vsaka še tako majhna napaka te takoj kaznuje. Malo zaostaneš in tega preprosto ni več mogoče nadoknaditi. Proga ne dopušča nobenih napak.
Upam pa, da se bo letos rezultatska krivulja na Rogli obrnila navzgor, da mi bo uspelo sestaviti dobre vožnje in da bom tudi sama lahko rekla, da me domača tekma ponese. Kot me je enkrat že (leta 2018 je bila na Rogli četrta, op. a.).
S Timom Mastnakom in Rokom Margučem pred tekmo na Rogli.
Progo na Rogli poznate kot lasten žep, povsem druga zgodba pa je olimpijska proga v Livignu, ki še nastaja. Koliko veste o njej in koliko vam ustreza?
Nekaj informacij smo že dobili, videla sem tudi posnetek. Sama tam še nisem bila, a glede na to, kar vem, bi rekla, da mi proga kar ustreza. Ima vse elemente – ravnino, strmino, dolga je in razgibana. Mislim, da bo tekma precej podobna tisti izpred štirih let v Pekingu, kar se mi zdi zelo pozitivno.
Se strinjate, da vam je bronasta olimpijska medalja spremenila življenje? Kaj je prinesla vaši karieri?
Absolutno. To je bila ogromna sprememba. Z olimpijsko medaljo se je zame vse spremenilo praktično čez noč. Tu se vidi, kakšna razlika je med tem, ali si zmagovalec svetovnega pokala ali svetovni prvak, in tem, da si dobitnik olimpijske medalje. Olimpijske igre so res nekaj posebnega, dogajajo se le vsaka štiri leta, in če se ti vse izide prav na tisti dan, je to nekaj neponovljivega.
Če govorim iz lastne izkušnje: o tem sem sanjala že kot otrok. Želela sem nastopiti na olimpijskih igrah in stati na olimpijskem odru. S pokojnim dedkom sva vedno spremljala poletne in zimske olimpijske igre in že takrat sem čutila, da je to nekaj posebnega. Uresničiti otroške sanje je res neprecenljivo.
"Uresničiti otroške sanje je res neprecenljivo."
Na kateri trenutek iz Pekinga se najraje spomnite?
Celoten dan je bil poseben. Spomnim se, kako samozavestno sem se počutila, koliko energije sem imela, kako dobri so bili občutki. Bil je en sam užitek. Niti v enem samem trenutku nisem čutila stresa, niti na tekmi za tretje mesto. Tega občutka nisem imela nikoli prej in nikoli pozneje. Bil je dan brez pritiska in pričakovanj. Tudi ko sem pozneje zmagala na tekmi svetovnega pokala, ni bilo enako.
Kako zdaj pričakujete olimpijske igre? Z navdušenjem ali s cmokom v grlu?
Gre za mešanico vsega. Nekaj nervoze in pritiska je, po drugi strani pa tudi veliko veselja in sproščenosti, ker olimpijsko medaljo že imam. Želim si predvsem, da bi do tekme ostala čim bolj sproščena in da bi lahko uživala, tako kot sem v Pekingu.
Ker so igre relativno blizu Slovenije, verjetno pričakujete veliko navijačev?
Da, moji navijači bodo zagotovo prišli. Upam da bo nasploh veliko slovenskih navijačev, da bomo vsaj malo preglasili italijanske (smeh, op. a.).
Kako bi ocenili letošnjo sezono?
Sezona je bila precej toplo-hladna. Ne zganjam panike, res pa je, da še nimam tistega vrhunskega rezultata. Vem, da sem hitra, to sem že pokazala, ni pa mi uspelo sestaviti celote. Osmo mesto in četrto mesto s Timom (Mastnakom, op. a.) na ekipni tekmi nista slaba rezultata, a vemo, da nismo tukaj za osma ali četrta mesta. Želimo si več, tudi sama si želim stopničk. Malo sem razočarana nad začetkom sezone, a tega zdaj ne morem spremeniti. Lahko pa poskusim stvari popraviti na prihajajočih tekmah. Če bo en dan tak, kot recimo zdaj v Simonhöheju, je vse mogoče.
Kako se mentalno sestavite, ko stvari ne gredo po načrtih?
Saj se pravzaprav ne. Ampak sredi sezone ni druge kot vztrajati, poskusiti odpraviti napake in iti naprej.
Z Mastnakom na predstavitvi olimpijcev.
Kako vašo kariero spremlja sin? Ko ste osvojili olimpijsko medaljo, se verjetno še ni tako zavedal kot danes.
Res je. Ko sva prejšnji konec tedna s Timom (Mastnakom na ekipni tekmi, op. a.) osvojila četrto mesto, je bil neutolažljiv. Jokal je, se jezil in spraševal, kako je mogoče, da vedno zmagujejo Italijani (smeh, op. a.). Zdaj se iger zelo veseli, a se hkrati že precej zaveda dogajanja, zato moram tudi sama paziti, kako se odzovem na dobre in slabe rezultate, na dobro ali slabo počutje. Pravi mi, naj več treniram, jaz pa treniram toliko, da res ne vem, ali je sploh še mogoče več (smeh, op. a.).
Otroci vedno povedo stvari tako, kot jih čutijo, in on mi je velika motivacija. Zdaj, ko se vsega zaveda, si še toliko bolj želim biti dober zgled in lepo bi bilo, če bi pred njegovimi očmi ponovila uspeh izpred štirih let.
Preberite še:
Milano Cortina 2026