Petek, 30. 1. 2026, 4.08
1 mesec, 1 teden
Komentar
Ne gre več za Prevca: FIS te zgodbe ne sme zapreti, preveč je na kocki
Domen Prevc v Oberstdorfu – incident s smučmi je odprl vprašanje varnosti in protokola na vrhu skakalnic.
Če bo zgodba s smučmi Domna Prevca ostala le pri vlogi Smučarske zveze Slovenije pri Mednarodni smučarski zvezi, bo FIS zgrešila bistvo. Ne gre več za bizarno zgodbo ali za to, da je Domen zaradi pravilnika ostal brez nastopa in Slovenija morda brez medalje – gre za luknjo v sistemu na vrhu skakalnic, ki lahko ogrozi tekmovalce, ljudi ob zaletni mizi in tudi gledalce. Preveč je na kocki, da bi zadevo preprosto le odkljukali v slogu "upoštevali smo pravilnik" in šli naprej.
Vsak, ki je kdaj smučal, ve, da smučka ni ravno peresno lahka in da pri hitrosti postane nevarna. Skakalna smučka je še bistveno daljša, okovje je res lažje, a fizika ostaja ista: če se tak kos opreme osamosvoji, postane projektil in tveganje za poškodbe je realno.
Oberstdorf kot opozorilo: tokrat je šlo mimo
V Oberstdorfu smo gledali prizor, ki je bil na meji. Smuči svetovnega prvaka v poletih Domna Prevca sta se na nedeljski ekipni preizkušnji odpeljali po zaletišču navzdol – v pogon ju je z dežnikom nehote spravil prostovoljec na vrhu Letalnica Heini Klopfer. Najprej je ena pri nižji hitrosti zadela Mariusa Lindvika, ki je sedel na zaletni rampi, nato sta švignili mimo ljudi ob zaletišču, ki so z razpihovalniki skrbeli, da se sneg ni oprijemal zaletne smučine, v nadaljevanju pa je ena izmed smuči na hrbtišču letalnice priletela tudi v ograjo. Tokrat se ni zgodilo najhujše. Tokrat.
Nova kontrola na vrhu je zožila prostor in povečala tveganje
A kaj bo naslednjič? Zaradi novega protokola preverjanja opreme na vrhu skakalnice se je prostor za gibanje in odlaganje smuči zožil. Povrhu vsega so skoki zimski, zunanji šport – vreme nagaja s snegom, dežjem, vetrom. In ravno to je kombinacija, pri kateri majhna napaka hitro postane velika.
Skakalna smučka pri hitrosti ni več le oprema – v primeru zdrsa lahko postane nevaren projektil.
Z vidika varnosti je treba narediti korak v pravo smer. Kdo bo naslednjič žrtev ob ponovitvi takšnega scenarija? Član organizacijske ekipe ob ograji? Tekmovalec? Gledalec? Na določenih napravah so gledalci ob hrbtišču skakalnice, od dogajanja jih loči predvsem ograja. In v nedeljo smo dobro videli, s kakšno hitrostjo je ena od Slatnarjevih smuči priletela vanjo.
Dve stvari, ki ju mora FIS urediti takoj: protokol in kamere ali odgovorna oseba
Zato je nevarno, če FIS to zgodbo konča v slogu: pravilnik je bil tak, odločili smo na letalnici, gremo naprej. Na vrhu mora biti jasno določen protokol, kdo drži smuči v času kontrole, kako se prostor zavaruje in kdo nosi odgovornost, da se žirija ob takšnih primerih ne bo odločala na podlagi besed dveh posameznikov. In od tega se ne sme odstopati. To ni slovenska težava. To je težava športa.
Če je šport resen, bo iz takih incidentov potegnil konkretni posledici. Protokol na vrhu mora biti kristalno jasen in vedno enak ne glede na državo, skakalnico ali velikost tekmovanja. In tam, kjer lahko en napačen korak sproži učinek domin, morajo biti kamere ali nadzorna oseba. Ne zato da iščemo teorije zarote, temveč zato da žirija odloča na podlagi dejstev in da se protokoli izboljšujejo. Če so se odločili nadzirati opremo na vrhu naprav, mora biti temu primerno urejena tudi infrastruktura. In odgovornost.
Bo dogodek prinesel spremembe?
Zato je bila protestna vloga Smučarske zveze Slovenije v tem primeru nujna. Ne le zaradi krivice, ki se je zgodila slovenski reprezentanci v boju za medaljo, in materialne škode SZS, ki jo tak razplet potegne za sabo, temveč zaradi širšega konteksta.
Ker naslednjič se morda ne bo končalo le z izgubljeno medaljo ali izgubljenim skokom. Naslednjič se lahko konča z rešilnim avtomobilom v izteku. In to bi bil udarec za smučarske skoke, ki so že po lanskem škandalu z dresi na nordijskem svetovnem prvenstvu v Trondheimu globalno izgubili kar nekaj kredibilnosti.
Domen Prevc