Peter Prevc
Sreda, 10. 2. 2021, 4.00
3 leta, 2 meseca
Franci Petek pred 30 leti skočil do zgodovinskega zlata
Zgodovinski skakalni uspeh slovenskega najstnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,88
Franci Petek je pred natanko 30 leti osvojil zlato medaljo na nordijskem svetovnem prvenstvu.
Pred natanko 30 leti je na današnji dan slovenski skakalec Franci Petek skočil do zgodovinske zlate medalje na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju. Zanj srečna skakalnica je bila v Predazzu. "Vedel sem, da bo moja. Jasno pa je, da te kar obnori sreča, ko jo dobiš," se je uspeha spomnil Petek.
Kariera Francija Petka na najvišji ravni je bila dolga vsega šest let, a je imela vrhunce. Zlasti na začetku poti. Zelo hitro po vstopu v skakalno elito je zmagal v svetovnem pokalu. Pri dobrih 18 letih je 11. februarja 1990 zmagal v Engelbergu.
Odlične uvrstitve je nizal tudi v drugi sezoni. V Thunder Bayu v Kanadi je skočil do drugega in tretjega mesta. Kljub dosežkom ga stroka pred prihodom na svetovno prvenstvo v Val di Fiemmeju ni uvrščala v ožji krog favoritov za zlato medaljo.
Vedel je, da bo medalja njegova
Za njim so zaostali velikani skakalnega sveta - Weissflog, Felder, Thoma, Nykänen ...
V ospredju so bili drugi skakalci. Avstrijec Andreas Felder je do prihoda v Italijo nanizal pet zmag v svetovnem pokalu. Med favorite je spadal tudi nemški skakalec Dieter Thoma z dvema zmagama. Še več so pričakovali od njegovega legendarnega rojaka Jensu Weissflogu, ki je prišel s prav posebno popotnico – osvojil je prestižno novoletno turnejo.
Dan pred prvo obletnico Petkove edine zmage v svetovnem pokalu je prišla na vrsto tekma nordijskega svetovnega prvenstva v Predazzu. Pisal se je 10. februar 1991. Po prvi seriji je bil drugi in prepričan, da si bo po koncu tekme okoli vratu nadel eno od medalj. "Vedel sem, da bo moja. Jasno pa je, da te kar obnori sreča, ko jo dobiš. Komaj sem dojel, da je nesrečni Japonec tako slabo skočil in sem potem jaz postal svetovni prvak," se je v enem izmed pogovorov za Sportal spomnil zgodovinskih trenutkov na skakalnici pri naših zahodnih sosedih.
To je bila namreč prva zlata medalja slovenskega skakalca na večjih tekmovanjih, uspeha pa se je pri vsega 19 letih in sedmih mesecih veselil še pod jugoslovansko zastavo.
Prejel toliko denarja, da bi si z njim skoraj kupil enosobno stanovanje
Zaradi V-sloga, ki mu ni dišal, je končal kariero.
"Vsakič sem presenečen, ko se spomnim tistega uspeha. Ampak s tega vidika, da se močno staram (smeh, op. p.). Spomini pa so zelo lepi in živi. Precej natančni. Tisto sezono sem dobro skakal. Seveda nikakor nisem spadal v ožji krog favoritov za zmago. Tega ne morem reči. Na prvenstvo sem šel z željo, da bi dosegel čim več. Po osvojeni medalji nisem vedel, kaj je še pred mano. To je bil šele začetek. Dobiš nove motive in načrte za prihodnost. A sem se zavedal, da brez trdega dela in strogosti do sebe ni mogoče uspeti," se je veselega trenutka izpred 30 let spomnil zdajšnji direktor Zavoda za šport RS Planica.
Uspeh mu je prinesel lepo nagrado, sicer pa si z dosežki v svetovnem pokalu ni prislužil denarja za življenje po karieri. V tistih časih skakalci finančnih nagrad niso prejemali, kot je praksa zdaj. "Eksistence si skakalci nismo ustvarili. Dobil pa sem nagrado na državni ravni. Dobil sem toliko, da sem si skoraj lahko kupil enosobno stanovanje. Ko je Jugoslavija razpadala, so bila stanovanja razmeroma poceni. Neumen kmet ima lahko včasih tudi debel krompir. To je bil moj zaslužek pri skokih. Edini zaslužek v karieri," je poudaril Petek.
Uspeh v Predazzu je imel še toliko večjo težo, saj so za njim zaostale legende smučarskih skokov. Ta tekma je bila zadnja na najvišji ravni za zdaj že pokojnega Mattija Nykänena, ki se je poslovil tisto sezono. Preskočil je tako tudi velikega Weissfloga, ki je osvojil prvo medaljo za Nemčijo, potem ko sta se združili Vzhodna in Zahodna Nemčija. Prav tako je bila to prva medalja za Nemčijo po drugi svetovni vojni, ko se je razdelila na dva dela.
Ob prihodu V-sloga ni šlo tako, kot je želel
Po koncu kariere se je še spustil po skakalnici, vendar na manjših, na katerih so imeli revialne tekme.
Vendar skakalec z znamenitimi brki ni bil srebrn, temveč bronast. Zgodovinskega srebra se je razveselil Norvežan Rune Olijnyk, ki je v drugi seriji s 118 metri postavil najdaljšo daljavo in na koncu za 1,2 točke zaostal za Petkom. Njegov uspeh je imel prav posebno težo. To je bila njegova edina uvrstitev na zmagovalni oder, tekmoval pa je vsega tri sezone.
Na takratni tekmi smo videli na delu še nekdanjega trenerja slovenske moške reprezentance Gorana Janusa, ki je bil 22., Mirana Tepeša (33.) in Janeza Debelaka (40.).
Kot smo že na začetku zapisali, tudi Francijeva kariera ni bila dolga. Težave mu je povzročila sprememba v tehniki skakanja. Takrat so namreč skakalci prehajali na V-slog, ki je v uporabi še danes.
Naslednik Rok Benkovič, do medalj skakal tudi Peter Prevc
"Tako je, premalo načrtno smo se lotili te spremembe in, roko na srce, škarjastega sloga nisem nikoli prav zares usvojil. Ne toliko, da bi lahko sproščeno in samozavestno skakal. Imel sem pet težkih padcev, ki so bolj kot telo poškodovali mojo samozavest. Preprosto me je začelo biti strah. Če na vrhu zaleta nisi stoodstotno prepričan o sebi, potem nisi konkurenčen. Preprosto sem začutil, da je čas za korak naprej … Moj glavni cilj je bil končati študij, potem pa se je razpletlo, kot se je," je Petek dal vedeti, zakaj se je skakalno upokojil. Pri vsega 23 letih in devetih mesecih je zadnjič nastopal na višji ravni, in to na državnem prvenstvu v Planici, kjer je vsem sporočil, da bo skakalne smuči obesil na klin.
Rok Benkovič je bil prav tako zlat na nordijskem svetovnem prvenstvu. Podvig mu je uspel leta 2005 v Oberstdorfu, kjer bo konec februarja spet svetovno prvenstvo.
Uspeh Petka je leta 2005 v Oberstdorfu, kjer bo prav konec februarja naslednje nordijsko svetovno prvenstvo, ponovil Rok Benkovič, ki je bil zlat na srednji skakalnici. Sicer pa se s posamičnimi medaljami na nordijskem svetovnem prvenstvu lahko pohvali še Peter Prevc. V Predazzu je bil na Petkovem srečnem prizorišču leta 2013 srebrn in bronast. Slovenija ima tudi dva ekipna brona iz leta 2005 (Primož Peterka, Jure Bogataj, Rok Benkovič in Jernej Damjan) in 2011 (Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec). Bera bi se lahko letos dopolnila, saj so tako slovenski skakalci kakor tudi skakalke v dobri formi.
