Sobota, 11. 1. 2020, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Anamarija Lampič, intervju
Denar je ne zanima, želi ostati takšna, kot je #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,64
1
Sproščena, nasmejana, odprta … Tako bi lahko na kratko opisali Anamarijo Lampič, ki se je med našim pogovorom posladkala s kosom torte, ki jo je dobila za darilo od smučarske zveze. Anamarija je po Petri Majdič slovenski tek na smučeh ponovno dvignila na novo raven. O Ani, kot jo radi kličejo, smo v tokratnem intervjuju izvedeli veliko zanimivega. Tudi stvari, ki niso toliko povezane s tekom na smučeh.
Anamarija Lampič je slovenski športni javnosti že zelo dobro poznana. Tisti, ki jo morda niso poznali, so zanjo zagotovo slišali na novoletni turneji smučarjev tekačev (Tour de Ski), ko je dosegla dve zmagi v šprintu. Najprej je slavila v Lenzerheideju, nato pa še v Val di Fiemmeju. To pa za 24-letno športnico iz Valburge nista bili prvi zmagi na tekmah svetovnega pokala. Prvo zmago je dosegla že leta 2017, ko je zmagala v Pojngčangu. Zanimivo je, da je vsakokrat, ko se je Anamarija na tekmah svetovnega pokala uvrstila na stopničke, vedno stala na najvišji stopnički. Nad njo je navdušena tudi Petra Majdič, ki je vsa leta poudarjala, da je Anamarija tekmovalka, ki obeta. Vsekakor lahko od Lampičeve v prihodnosti veliko pričakujemo, morda že v nemškem Dresdnu, naslednji postaji svetovnega pokala.
Vsako leto v teku na smučeh še bolj uživa.
Pri vas je videti, da res uživate v tem športu, čeprav velja za enega najbolj napornih. Kaj vam je pri tem športu tako všeč?
Ko sem bila majhna, sem vse skupaj doživljala skozi igro. Zadnja dve ali tri leta sem nekoliko bolj osredotočena na to, da naredim vse treninge. Pravzaprav sem se začela zavedati, da je to moja služba. S tem si služim svoj kruh, a ob tem še vseeno uživam. Zdi se mi, da vsako leto še bolj uživam, na podlagi tega pa pridejo tudi rezultati. Jasno je, da treniram več, a se toliko dogaja … Vseskozi je vznemirjenje, energija in res se imam dobro.
Kdo je glavni krivec, da ste vzljubili ta šport?
Že ko sem bila v vrtcu, smo imeli tečaj. Dogajalo se je zunaj in jaz sem vedno uživala zunaj. Takrat sem se začela ukvarjati s tem, in to je bilo na koncu to. Še danes sem v tem športu.
Je bila kdaj kakšna "nevarnost", da bi se ukvarjali s kakšnim drugim športom?
Od kje vam takšna tekmovalnost? Vemo, da je bil vaš oče zelo uspešen kolesar in je nastopil tudi na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu …
Pravzaprav ne vem. Z mlajšim bratom sva vedno … Med nama je ravno toliko razlike, da sva vseskozi tekmovala. Bila sva si tudi velikokrat v laseh. Imela sva tipičen odnos brat in sestra. Še danes si kdaj nagajava in se šaliva.
Z bratom Janezom, ki je tudi tekač na smučeh, se že od nekdaj dobro razumeta.
Anamarija, vedno ste videti nasmejani. Tudi na primer na tekmi v finalu, ko gre najbolj zares. Takrat pogledate v kamero in se nasmejite. Vas lahko sploh kaj razjezi?
Da, včasih sem tudi jezna (smeh, op. p.). Če se že kdaj skregamo … Sem namreč tak tip človeka, ki se raje umakne. Ne maram prepiranja, enostavno se umaknem. Tudi če se doma kdaj spremo, se čez eno uro že drug drugemu smejemo ter se sami sebi zdimo smešni, ko se skregamo za nepomembne stvari.
Tam, kjer so tekači na smučeh, je zabavno.
Nejc Brodar, glavni slovenski trener, je ob vaših uspehih in uspehu Mihe Šimenca vseskozi poudarjal zelo dobro vzdušje v ekipi. Kdo v slovenski ekipi najbolj skrbi za dobro voljo?
Jaz mislim, da se vsi ekipi znamo zabavati. Mogoče malo manj Katja Višnar, Alenka Čebašek in Vesna Fabjan. Morda zato, ker so starejše. Mi smo včasih celo še malo preveč otročji. Včasih imamo res kakšne takšne, da se človek kar stran obrača. Mora biti zabavno, drugače je dolgočasno. In če si dolgočasen, ni prave energije.
Po prvi tekmi ste izjavili, da upate, da niste preveč razvadili slovenskih ljubiteljev športa. Si kdaj naložite prevelik pritisk za osvojitev dobrega rezultata?
Na svojem profilu na Instagramu ste se po koncu novoletne turneje zahvalili vsej ekipi in vsem navijačem. Kdo so vaši najbolj zvesti navijači?
To so družina, družinski prijatelji … Veliko je ljudi, ki so poleg mene. Ponosni so, da sem še vedno takšna, kot sem bila. Jaz sem že od otroštva nasmejana, enostavna in odprta. Lahko se pogovarjam karkoli. Ni se mi težko se usesti s komerkoli in se pogovarjati. Skratka, sem družabna oseba.
Po zaslugi osvojene rdeče majice na Tour de Ski ste si zasluženo prigarali denarno nagrado. Vam takšna nagrada pride prav?
Če primerjamo zaslužke katerih drugih športov, se mi zdi, da smo mi kar pri dnu. Za skupno zmago na novoletni turneji, ko je Therese Johaug dobila 50 tisoč evrov, je zagotovo velik znesek. Prav velikega zaslužka ni, ampak se da. Jaz sem že z malim zadovoljna. Ne oziram se na denar, veliko bolj pomembno mi je, da ostanem takšna, kot sem, in da razveselim ljudi. Če zraven še zmagam in se bo zaradi tega kdorkoli začel ukvarjati s tekom na smučeh … Hvala bogu.
Zagotovo ste z zadnjimi uspehi na Tour de Ski še bolj
Anamarija Lampič je na tekmah svetovnega pokala dosegla tri zmage.
opozorili nase. Morda do vas prihajajo novi agenti, proizvajalci opreme ali novi sponzorji?
Ne, do zdaj se to še ni zgodilo. Že kar nekaj časa iščem osebnega sponzorja, ampak do zdaj mi še ni uspelo. Vem, da je to težko, saj je veliko športnikov in vsak podpira svojega. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Glede opreme sem za štiri leta dobra, imam podpisano pogodbo.
Govori se, da najboljši tekmovalci dobijo boljšo opremo kot preostali. Se tudi vam zdi tako ali ste zadovoljni s svojo opremo?
Valentina (serviserka v slovenski ekipi, op. p.) je včasih delala pri Fischerju in mislim, da ima z njimi dobre odnose. Tam opazijo rezultate. Lahko rečem, da imam vsako leto boljše smuči, kar pomeni, da me opazijo, in s tem sem povsem zadovoljna.
"Že kar nekaj časa iščem osebnega sponzorja, ampak do zdaj mi še ni uspelo."
Anamarija, ste še zelo mladi, a vseeno, bi lahko izpostavili svojo najtežjo preizkušnjo v življenju?
Zagotovo takrat, ko sem imela težave z aritmijo srca. Že takrat sem rekla, da ne bom odnehala … Res imam rada šport. Predvsem zato, ker se imam tako fino. Res se zabavamo. Tam, kjer smo tekači, je zagotovo tudi zabava in ni dolgčas.
Ste zaradi te izkušnje danes še močnejši?
Lahko bi rekla da. Šla sem skozi to in vem, kako sem se takrat počutila. Danes sem glede tega bolj stabilna.
Kaj pa najtežja tekma? Bi morda lahko izpostavili tekmo, ki vas je najbolj izčrpala?
Težko rečem. Najbolj trpim na uvodnih tekmah sezone, ker še nisi v pravi formi in je težko začeti. Takrat se mučiš vsak kilometer, potem pa počasi steče. Vsako leto greš čez določeno obdobje, ko ti je težko. Zdi se mi, da je najtežje poleti in jeseni, ko imamo priprave. Tam dejansko bolj trpimo kot na tekmah.
"Vedela sem, česa sem sposobna, in upam, da bo šlo tako tudi naprej."
Vsako leto je veliko govora o vzponu na Alpe Cermis. Nekateri menijo, da bi ga morali izločiti z novoletne turneje in da gre za pretiravanje. Kaj vi menite?
Ta vzpon je res nekaj ekstremnega. Če bi mene vprašali, bi ga lahko umaknili (smeh, op. p.). Na podlagi tega bi imela več možnosti. Dokler bo ta vzpon, sebe ne vidim, da bi se v skupnem seštevku borila za uvrstitev med najboljšo peterico ali med najboljše tri. Ta vzpon je tako specifičen in jaz enostavno nisem za takšne vzpone. Ne vem, ali bi lahko to natrenirala. To imaš verjetno v sebi.
Pred dnevi smo o vaših uspehih govorili s Petro Majdič. Ta je namreč dejala, da že zdaj znate "brati" proge in konkurenco in da nekatere tekmovalke za to potrebujejo deset let. Se vam zdi, da res dobro berete nasprotnice?
Pred vsako tekmo imam svojo taktiko, ampak ne moreš vsakokrat predvidevati, kaj ti bodo naredile preostale tekmice oziroma kje ti bodo zaprle pot. Zagotovo veš, kje so odseki, kjer te bodo bolj zapirale, in kje je tisti del, kjer lahko prehitevaš. V zadnjih dveh šprintih se mi je vse izšlo. Lahko rečem, da končno, saj sem imela težave v Ruki in nato še v Planici in mi je šlo že kar malo na živce. Vedela sem, česa sem sposobna, in upam, da bo šlo tako tudi naprej.
Ko bodo naši bralci brali ta intervju, boste vi v Dresdnu, kjer je v soboto na sporedu tudi šprint v prosti tehniki. Verjetno ni skrivnost, kam merite po vseh teh uspehih?
1