Torek, 5. 2. 2019, 10.30
5 let, 2 meseca
MIHA HROBAT IN MARTIN ČATER
Brutalna resnica: brez tveganja (tudi poškodb) ni uspeha
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
Martin Čater in Miha Hrobat se zavedata, v kakšnem športu delujeta.
Člana slovenske ekipe za hitri disciplini Martin Čater in Miha Hrobat pred svetovnim prvenstvom v Aareju brez dlake na jeziku o zavestnem tveganju in hoji po robu, ki v vse bolj brutalnih smukaških krogih edina prinaša vrhunske rezultate.
Za Klemna Kosija je glavni trener Peter Pen že večkrat dejal, da so travme po padcu v Bormiu, kjer je nezavesten obležal, razumljive in pričakovane. Po drugi strani je za Boštjana Klineta očitno, da mu ob psihološki zavori nikakor ne uspe razviti brezbrižne smukaške napadalnosti. Kako pa tik pred začetkom svetovnega prvenstva v Aareju na številne grde padce in poškodbe ter nesporno dejstvo, da vrhunske dosežke prinaša le približevanje skrajnim mejam, kar posledično pomeni tudi zavestno tveganje poškodb, gledata njuna reprezentančna sotekmovalca iz ekipe za hitri disciplini Martin Čater in Miha Hrobat?
Ko ni prostora za dvome
"Za vrhunski rezultat v hitrih disciplinah mora delovati vse. Od opreme, prek fizične in psihične pripravljenosti in vse do pristopa. Smučar mora biti v stanju, da v tistih dveh minutah, ki sta mu na voljo, pokaže vse, kar zna. Tukaj ni prostora za napake, predvsem pa ni prostora za notranje dvome. Ponavljam, vse mora biti na vrhunski ravni," se zaveda Čater, ki je prav zaradi ne povsem izrazite smukaške miselnosti deležen rezultatskih nihanj, a se ob pravi izvedbi vseeno lahko uvršča zelo visoko, kar je letos dokazal z osmim mestom na klasičnem smuku v Wengnu.
"V smukaškem adrenalinu uživam," pravi Hrobat.
"Zavestna odločitev"
Da korektno smučanje ne prinaša niti boja za prgišče točk, se zaveda tudi nekdanji mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, ki je bil letos za pokazano smučarsko moškost že nagrajen s prvimi superveleslalomskimi točkami v Val Gardeni. A v prihodnje želi še veliko več. "Ta meja se iz leta v leto pomika navzgor. Več je tveganja, več je poškodb. Tvegamo vsi. Osebno sem se s tem sprijaznil. Ta šport je brutalen, a jaz sem se zanj zavestno odločil. V smuku in adrenalinu, ki ga prinaša, uživam. Tveganje sprejemam in o njem ne razmišljam. Predvsem pa ne razmišljam o morebitnih posledicah," pravi Miha Hrobat.
Ko se poškoduje sotekmovalec …
O tanki meji med uspehom in padcem so se v slovenskem taboru letos lahko prepričali ob smuku Klemna Kosija v Bormiu. Bil je na poti med petnajsterico, a je končal v reševalnem helikopterju. Hrobat priznava, da se pred štartom ni želel motiti s tem. Zvečer pa je bil iskreno vesel, da se je sotekmovalec v hotel vrnil "le" z zlomljenim nosom in odrgninami. "To so vprašanja, ki jih moraš predelati v sebi, poiskati odgovore in nato potisniti na stran. Priznam, predvsem na treningih so takšne misli še prisotne, zato je smučanje bolj zadržano. Na tekmi pa se mi večinoma uspe vreči po progi navzdol," pa o morebitnem strahu pripoveduje Čater.
Martin Čater: "Treba je tvegati, sicer te ni."
Če razmišljaš, se telo zakrči
Z zavedanjem, da je treba napasti na vso moč, sta se Savinjčan in Kranjčan podala tudi v Aare, kjer je prvi trening smuka odpadel, tako da ju prvi pravi preizkus čaka že v sredinem superveleslalomu. "Na začetku sezone so me rezultatska pričakovanja zavirala. Moje misli so bile v premajhni meri pri samem smučanju. V Aareju bom tako pred štartom razmišljal le o vožnji. Progo želim imeti v sebi. Želim se podati s prazno glavo in se prepustiti avtomatizmom. Telo je v takšnem stanju bolj gibčno. V trenutku, ko pa se začnem ukvarjati z mislimi, se telo zakrči. Zato bom na Švedskem o tem, da sem na svetovnem prvenstvu, razmišljal šele v cilju," pravi Čater.
"Mladost ni več izgovor"
"Osnovna želja je vožnja brez napak. Prevečkrat se mi namreč dogaja, da na ključnih delih izgubljam hitrost. Dobro smučanje se posledično razvrednoti. Vem, da sem sposoben boljših rezultatov. Kot smučar sem se spoznal do te mere, da lahko več tvegam. No, s tem tveganjem prihajajo tudi napake. Ko bom to odpravil, bom tudi rezultatsko zadovoljen," pa pred svojim drugim svetovnim prvenstvom razmišlja Miha Hrobat, ki se pri 24 letih nima več za smučarskega zelenca. "Proge poznam, zato mladost ne more biti izgovor za to, da želenega preboja še ni bilo," dodaja najmlajši član slovenske ekipe za hitri disciplini.
