Ponedeljek, 8. 1. 2024, 9.30
9 mesecev, 4 tedne
Ženski tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori izpeljali z odliko
Blagovna znamka Zlata lisica v negotovosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
Blagovna znamka Zlata lisica je v negotovosti.
Minuli konec tedna so v organizaciji Smučarske zveze Slovenije in kranjskogorskih smučarskih delavcev uspešno izvedli tekmi svetovnega pokala alpskih smučark. Največji izziv je bilo vreme, a ga je ekipa pod vodstvom Janeza Slivnika premagala z odliko. Šlo je za jubiljeno 60. Zlato lisico, a glede na številne polemike, ki so pretresle Slovenijo v zadnjih tednih, se zdi malo verjetno, da bo tekmovanje pod tem imenom potekalo tudi naslednje leto. Tekmi bosta vsaj še dve leti v Kranjski Gori, SZS se je za uporao imena dogovorila samo za tokratno izvedbo.
Mednarodno tekmovanje alpskih smučark Zlata lisica je tudi v svoji jubilejni 60. izvedbi potekalo pod v Sloveniji uveljavljenim imenom. Po črtanju Maribora s tekmovalnega koledarja Mednarodne smučarske zveze (Fis) je organizacijo ženskih tekem svetovnega pokala skupaj z imenom prevzela Smučarska zveza Slovenije. Uradno prizorišče tekem svetovnega pokala smučark v veleslalomu in slalomu bo na podlagi dogovora s Fisom tudi v letih 2025 in 2026 prvi januarski konec tedna na progi v Podkorenu v Kranjski Gori.
Zlata lisica na Gorenjskem v soboto in nedeljo ni bila prvič. Vsakič, ko so imeli na Mariborskem Pohorju težave s snegom, so tekmo preselili v Kranjsko Goro. V prejšnjih letih so za organizacijo Zlate lisice, tudi ko je bila ta na nadomestni lokaciji, poskrbeli mariborski organizatorji iz ASK Branik, letos se je to spremenilo. Za Mariborčane priprava tekem na Gorenjskem ni bila finančno vzdržna. Organizacijo in vso logistiko tekmovanja v celoti je tako prevzela Smučarska zveza Slovenije, pripravo proge pa je zaupala izkušenim kranjskogorskim delavcem.
G eneralni sekretar Tomaž Šušteršič je 60. Zlato lisico ocenil za zelo uspešno. V soboto si jo je v živo ogledalo nekaj čez 3.000 ljudi, v nedeljo več kot 3.200. Premagali so tudi največji izziv: pripravo proge v zelo zahtevnih vremenskih pogojih. Za to je zaslužno 150 delavcev na progi. "Naredili smo nemogoče pod vodstvom vodje Janeza Slivnika, njegovega pomočnika Boštjana Anderliča in vodje priprave terena Gorazda Breganta z izkušeno ekipo kranjskogorskih smučarskih delavcev. Mislim, da smo to nalogo opravili z odliko in najbrž ni bojazni, da je ne bi mogli pripraviti še kdaj," je poudaril Šušteršič. S petka na soboto je začelo deževati, s sobote na nedeljo pa je snežilo. Na štartu je zapadlo več kot 25 cm snega. "Ta sneg je bilo najprej treba odstraniti s tako imenovane idealne linije do osnove, ki je ostala kompaktna, trda. Potem pa izdatno posoliti in poskrbeti, da je bil sneg odrinjen čim bolj na robove, da se ni kasneje valil v tekmovalno polje in, ko je bilo to opravljeno, je bilo treba samo še počakati žirijo, ki je ocenila progo kot ustrezno."
Enoletni najem blagovne znamke
"Kakšni bodo koraki v prihodnje, se bomo seveda pogovarjali v naslednjih mesecih."
Ali bo to tekmovanje v Sloveniji še naprej potekalo pod imenom Zlata lisica, za zdaj ni mogoče z gotovostjo napovedati. Slovenska smučarska zveza je s klubom Branik Maribor pred letošnjo Zlato lisico sklenila dogovor o enoletnem najemu blagovne znamke Zlata lisica, za kar so mariborskemu klubu pri SZS namenili 20 tisoč evrov.
"Blagovno znamko smo najeli za eno leto za tokratno jubilejno 60. izvedbo, ker se nam je zdelo primerno, da se konča obdobje šestih desetletij prirejanja tekem v Sloveniji s tem poimenovanjem. To smo zelo jasno povedali tudi predstavnikom smučarskega kluba Maribor. To je zdaj končano. Kakšni bodo koraki v prihodnje, se bomo seveda pogovarjali v naslednjih mesecih. Odmena, ki je bila plačana za najem te blagovne znamke, je bila mišljena tudi kot pomoč klubu," je za STA dejal generalni sekretar Tomaž Šušteršič.
"Ime Zlata lisica nekaj pomeni v slovenskem prostoru, v mednarodnem najbrž bistveno manj"
Po njegovem mnenju je vrednost blagovne znamke težko oceniti, zlasti na mednarodnem trgu. "Ime Zlata lisica nekaj pomeni v slovenskem prostoru, v mednarodnem najbrž bistveno manj ali zelo malo. Kajti kot lahko vidimo, so mednarodnim sponzorjem predvsem pomembni koncepti, ki stojijo v ozadju, kaj sponzorji iz takšnega tekmovanja dobijo, koliko televizijske pojavnosti dobijo. In to je tisto, kar ocenjujejo, ne pa to, kako se tekmovanje imenuje," je povedal Šušteršič.
"Ali se bo Zlata lisica še naprej imenovala Zlata lisica, je v tem trenutku brezpredmetno govoriti, kajti že jutri se lahko imenuje, kot je napol v šali dejal Tone Vogrinec, Zlata nutrija," je bil slikovit prvi operativec ženskih tekem v Kranjski Gori.
Mariborski smučarski delavci menijo, da bi vodstvo kluba Branik moralo iztržiti desetkrat višjo ceno.
Pohorci menijo, da bi morali iztržiti vsaj desetkrat višjo ceno
Odprodaja blagovne znamke Zlata lisica je sprožila burne odzive na Štajerskem. Težko so sprejeli že selitev lisice iz Maribora. Ne da bi jih prej obvestilo o tem, je vodstvo kluba po njihovem mnenju za sramotno nizko ceno "prodalo" še ime Zlata lisica. Nekdanji mariborski smučarski delavci, ki so dolgo skrbeli za pripravo proge za Zlato lisico, so prepričani, da bi moralo vodstvo kluba Branik Maribor iztržiti vsaj desetkrat višjo ceno, kot je znašalo odmerjeno nadomestilo.
"Glavni cilj je bil tekmo ohraniti v Sloveniji. V tem trenutku ni pomembno, ali je to v Mariboru ali Kranjski Gori, ampak Kranjska Gora nudi razmere, ki to omogočajo. Zato smo lahko prepričali Mednarodno smučarsko zvezo, da je ta termin potrdila v svojih predlogih koledarjev vse do sezone 2025/26. To je bil naš prvi dosežek," je dejal Šušteršič. Obdržati Zlato lisico v Sloveniji ni bilo preprosto, je poudaril tudi predsednik organizacijskega komiteja Luka Steiner. Za tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju je po njegovem v zadnjem času precej konkurence. Dokončnega finančnega izračuna še nimajo, vendar pa Steiner upa, da bo proračun v okviru načrtovanega - v višini dobrega milijona evrov.
