Wimbledonski turnir: jagode, smetana, šampanjec …

Wimbledonski turnir je edini turnir za grand slam, na katerem igrajo na travnati podlagi. Prvi turnir je potekal že davnega leta 1877, tenis pa so tam igrali že dve leti prej. Kmalu je postalo jasno, da bo na teh travnatih površinah potekal poseben turnir. Takrat so uvedli pravila, ki veljajo še danes. Najprej so igrali le moški (prvi turnir je osvojil Spencer Gore), ženske pa so prvič zaigrale leta 1884, ko so na tekmovanju igrale tudi moške dvojice. Ženski in mešani pari so bili na turnir prvič uvrščeni leta 1913. Zakaj je pravzaprav turnir v Wimbledonu tako poseben?

Jagode, smetana, šampanjec …

Poleg tega, da gledalci uživajo v vrhunskih dvobojih, so ena največjih wimbledonskih posebnosti jagode s smetano, ki so posebna specialiteta v All England Clubu. Po nekaterih podatkih v štirinajstih dneh porabijo kar 24 ton jagod. Na turnirju je zelo priljubljen tudi šampanjec. V povprečju na dan spijejo okoli tisoč steklenic šampanjca. Seveda so tudi cene precej zasoljene.

Bela barva predstavlja eleganco in prestiž

Zelena in vijoličasta sta zaščitni barvi Wimbledona, ki sta tudi v logotipu turnirja. Ponavadi ti barvi nosijo pobiralci žog in sodniki. Za igralce velja pravilo, da morajo igrati v beli športni opravi, dekleta pa morajo obvezno nositi krila. Dovoljeno je imeti manjše vzorce drugih barv, vendar mora prevladovati bela barva, ki predstavlja eleganco in prestiž. Za igralce velja še ena posebnost. Na tem turnirju vse naslavljajo z dama oz. gospod, medtem ko so na preostalih turnirjih moški in ženske.

Vmesna nedelja na turnirju je prosta

Še ena velika posebnost je, da na vmesno nedeljo ("Middle Sunday") ne igrajo dvobojev. Takrat imajo namreč igralci prost dan. Razlog za to je v tem, da si trava tisti dan lahko opomore, vzdrževalci igrišč pa imajo ves dan čas, da uredijo površino, popravijo linije igrišč itd. S prostim dnem se večinoma strinjajo tudi najboljši igralci.

Kljub temu so morali organizatorji v zgodovini Wimbledona trikrat "prekršiti" to pravilo. V letih 1991, 1997 in 2004 jih je v to prisilil dež, ki je nekako zaščitni znak tega turnirja. Tiste dneve so poimenovali "ljudska nedelja". Na glavnih igriščih ni veljal sedežni red. Vstopnice so bile veliko cenejše, tako da so lahko na svoj račun prišli ljubitelji tenisa z nekoliko tanjšimi denarnicami.

Ne štejejo le točke s svetovnih lestvic

V Londonu imajo od leta 2002 poseben izračun za nosilce turnirja. Medtem ko na preostalih turnirjih za grand slam veljajo točke s svetovnih lestvic ATP in WTA, v Wimbledonu nosilce določajo s seštevkom točk z aktualne ATP-lestvice in s turnirjev na travnati podlagi v zadnjih dveh letih. Velja omeniti, da sta v vsej zgodovini turnirja zmagala le dva nepostavljena igralca. Leta 1985 je to uspelo takrat šele 17-letnemu Borisu Beckerju, leta 2001 pa hrvaškemu teniškemu igralcu Goranu Ivaniševiću.

Igralci imajo posebnega čuvaja na nebu

Velikokrat so dvoboje prekinili golobi, ki so prileteli na teniško površino. Leta 2000 so organizatorji temu naredili konec. Od takrat nebo nad teniškimi igrišči v Wimbledonu pazi sokol z imenom Rufus. Njegova naloga je, da plaši golobe. Gre seveda za posebnega sokola, ki ima tudi svojega trenerja.

Priklon le še princu Charlesu in kraljici Elizabeti

Zelo veliko vlogo ima na turnirju kraljeva družina, ki vedno prisostvuje podelitvi. Kraljevi družini je namenjena prav posebna loža. Včasih so se morali igralci prikloniti ob prihodu in odhodu z igrišča. Leta 2003 so se odločili, da prekinejo to tradicijo. Zdaj se priklonijo le, če sta v kraljevi loži valižanski princ Charles ali kraljica Elizabeta.