Roger Federer je mislil, da se norčuje iz njega

Blaž Trupej je človek, ki je praktično vse življenje zapisan tenisu. Takoj po končani profesionalni karieri se je lotil trenerskega posla, zadnjih osem let je kapetan slovenske reprezentance, roko pa drži tudi nad trenutno najboljšim slovenskim igralcem Blažem Kavčičem. Mož, ki je velikemu Rogerju Federerju vzel niz, a na koncu vendarle moral priznati premoč švicarskemu teniškemu virtuozu. V zadnjih mesecih je bil večkrat tarča kritik za zdaj še igralca pod slovensko zastavo Aljaža Bedeneta. Trupej naj bi mu dal na tekmah Davisovega pokala premalo priložnosti.

Kako ste zadovoljni z igrami Blaža Kavčiča? V zadnjem času je nanizal kar nekaj lepih uspehov. Obdobje po poškodbi Blaža je bilo rezultatsko kritično. Vemo, da se je po vsaki poškodbi težko vrniti, kljub temu smo mislili, da bomo malo uspešneje štartali. Takrat smo se odločili, da ne bomo šli na turnir v Wimbledon in preostale evropske turnirje. Raje smo odšli na turnirje serije Challenger v Azijo. Res je, da so imeli turnirji malo slabše zasedbe igralcev, ampak glede na same rezultate smo lahko zelo zadovoljni. Trije turnirji, dve zmagi in en finale, v nadaljevanju pa še zmaga v Portorožu. Če sem iskren, tako dobrih rezultatov nisem pričakoval. Glede na to, da je na azijskih turnirjih konkurenca nekoliko slabša, Blažu vsi izrekajo veliko priznanje. Treba je vedeti, da so razdalje tam zelo velike in se igra praktično v nenormalnih razmerah.

Kakšne razmere imate v mislih? Predvsem imam v mislih vlago, ki je tam skoraj 90-odstotna. Pri temperaturi 30 stopinj Celzija čutiš, kot da je 45 stopinj, in če daljše obdobje igraš v takšnih razmerah, to zagotovo pušča posledice. Poleg tega je tu še cela vrsta drugih prigod, ko je moral Blaž zaradi prestavljenih letalskih poletov praktično iti z letališča na igrišče. To so stvari, ki jih je treba vzeti v zakup. Mi smo s turneje prišli zadovoljni in maksimalno uspešni.

Ste verjeli, da se po operaciji stopala Blaž lahko tako kmalu in tako uspešno vrne na igrišča? Vedel sem, da je vsak začetek po poškodbi zelo težak. Realno smo pričakovali od dva do tri mesece, da bo Blaž prišel na raven pred poškodbo. Glede na to, kako je začel sezono, ko je igral svoj najboljši tenis, premagoval igralce iz prve petdeseterice in dosegel veliko zmag nad igralci iz prve stoterice, ni bilo dvoma, da tega ne bi bil sposoben. Poškodba zagotovo pusti neke posledice. Predvsem je treba najti občutek za igranje in psihološko trdnost. Težava je, da pri vsakem takem vračanju vsak poraz pušča določene posledice in ruši samozavest. Če iz tega obdobja prideš s čim manj škode, si že zmagal.

Blaž je v letošnji sezoni nekoliko spremenil slog igre, zdi se, da igra bolj všečno, napadalno. Se mu ta igra obrestuje? On si že vrsto let prizadeva za to, saj je tip igralca, ki igra bolj obrambni tenis. Nemogoče bi bilo od njega pričakovati, da bi iz nekega "prinašalca" postal razbijač. Ta slog je zakoreninjen v njegovi igri in postopoma bo skušal dodajati agresivnost. Mislim, da mu to dobro uspeva in da je na pravi poti. Dejstvo je, da tenis postaja čedalje bolj agresiven, in tudi on se je moral temu prilagoditi.

Kako gledate na poškodbe igralcev v zadnjem času? Če pogledamo samo poškodbe zapestja – Juanu Martinu del Potru so operirali obe zapestji, Nadal je pred kratkim dobil podobno poškodbo, s podobnimi težavami sta se ubadala tudi Hercogova in Bedene. Kaj menite, da je vzrok temu?

Jaz vidim predvsem težavo v materialih. Materiali so čedalje bolj agresivni in trdi. Industrija išče materiale, iz katerih se da iztisniti čim več. Zaradi tega posledično trpijo sklepi, vezi … Sezone so iz leta v leto daljše, zdaj pravijo, da jih bodo začeli skrajševati. To je zapletena stvar. Nekateri igralci nimajo nobenih poškodb, tako da bi si lahko kdo drug to tudi drugače razlagal.

Ravno to, Federer v svoji dolgi karieri ni imel prav veliko hujših poškodb. Pri Federerju je tako, o njem bi lahko pisali knjige. On je namreč tip igralca, ki ima najbolj idealno tehniko tenisa na našem planetu. Če hočete igrati na tak način in s takšno opremo, potem kopirajte Rogerja Federerja. Preostal igralci, kot so Nadal in drugi, imajo določene specifične gibe, ki na dolgi rok lahko prinašajo poškodbe.

Malokdo ve, da ste pred leti tudi sami igrali proti Rogerju Federerju. Pravzaprav ste edini slovenski igralec, ki mu je odvzel niz (6:3, 6:7, 6:3). Kako se spominjate tistega dvoboja? Mislil sem, da mu bo v Melbournu Blaž (Kavčič, op. p.) odvzel niz, vendar se žal ni izšlo. Verjamem, da bodo naši fantje, če bodo imeli možnost, presegli tudi mene. Zanimivo je bilo (smeh). Takrat sem bil že na začetku svoje trenerske kariere, bil sem trener v teniškem klubu Slovan. Tistih kvalifikacij sem se udeležil bolj za "gušt", kot se temu reče. Naneslo je tako, da sem v zadnjem krogu kvalifikacij igral z njim. Spominjam se smešne situacije. Vodil sem 3:1 v tretjem nizu, Federer pa je hotel zaradi slabe vidljivosti prekiniti dvoboj. Pojasnjeval sem mu, da naslednji dan zjutraj ne morem igrati, ker moram delati. Tega ni mogel nikakor razumeti. Sprva je mislil, da se norčujem iz njega.

Se Roger Federer še spominja tega dvoboja? Lani decembra, ko je Blaž treniral skupaj z njim, je glede tega potekala eno- ali celo dvourna debata. Nikakor ni mogel razumeti tega. To zgodbo je razlagal še svojemu očetu in preostalim. Praktično vsakič, ko smo se usedli, je tekla debata o tem. Menda je bil Federer v mladih letih zelo nervozen igralec. Ste to tudi sami občutili na igrišču? Res je, v mladosti je Federer polomil nešteto loparjev. Mislim, da se je takrat, ko sva igrala midva, ta faza že končala. Takrat je deloval zrelo in vedelo se je, da je eden najbolj talentiranih igralcev na svetu. Že takrat se je govorilo, naj si ga pridejo ogledat v Domžale, ker verjetno ne bo nikoli več igral v Sloveniji. Noben pa si takrat ni predstavljal, da bo dosegel to, kar je.

Letos, 15 let pozneje, se je na OP Avstralije s Federerjem pomeril vaš varovanec Blaž Kavčič. Ste mu pred dvobojem kaj posebnega svetovali? Mi smo izhajali predvsem iz tega, da smo nekajkrat skupaj trenirali v Dubaju. Mogoče nam to ni najbolj koristilo, saj je Roger ta dvoboj, vsaj kakor sem jaz videl, vzel zelo resno. Tudi komentatorji na tujih športnih televizijah so takrat dejali, da ga že dolgo niso videli tako motiviranega.

Pred časom je za nekatere medije spregovoril Aljaž Bedene. Nekaj kritik je letelo tudi na vaš račun. Kako gledate na vso situacijo? Lahko rečem, da sem bil presenečen, kako se je Aljaž skozi medije lotil vsega skupaj. Imam občutek, da je to namenjeno opravičevanju tega, kar se mu dogaja glede menjave državljanstva oziroma nastopanja za Veliko Britanijo. Vem, da sem idealen strelovod, da se določeno krivdo prenese name in na teniško zvezo. Sam spoštujem njegovo odločitev, vendar se mi zdi demagoško, da to prodaja na takšen način in za razlog navaja nezadovoljstvo s svojim statusom v reprezentanci.

Vem, da se ne motim, saj se je imel Aljaž vedno, ko je bil v reprezentanci, dobro. Vsi igralci, z izjemo Žemlje, ki je leta 2005 dobil priložnost in od takrat igral vodilno vlogo v ekipi, so na začetku obsedeli na klopi. Aljaž vloge tretjega ali četrtega igralca ni hotel prevzeti, čeprav je takrat dejansko to bil, in menim, da njegovi očitki niso primerni. V njegovih izjavah je cela vrsta kontradiktornosti, tako da bi moral še marsikaj razjasniti.

Ste se kdaj z njim skušali pogovoriti? Usedli smo se po Davisovem pokalu proti Danski, ker je Aljažev tabor izrazil nezadovoljstvo. Takrat smo sedeli njegov oče, trener, takratni direktor Teniške zveze Slovenije Zoran Kofol in jaz. Predstavil sem kronologijo vseh dogodkov in sklenili smo, da do tistega trenutka ni bilo nobene realne osnove, da bi lahko kdo rekel, da je bil Aljaž zapostavljen. Če bi Aljaž že leta 2012 prišel v javnost s tem, da ga zapostavljam, bi se verjetno vsi vprašali, zakaj se sploh pritožuje.

Se vam zdi, da so vse te kolobocije vplivale na fante, ki so takrat igrali v ekipi? Mislim, da ne. Sem pa že na eni izmed tiskovnih konferenc povedal, da se raje osredotočimo na fante, ki so v ekipi, ne na tiste, ki jih ni zraven. Lahko rečem, da je teniška zveza s prihodom Gregorja Krušiča opravila vrsto razgovorov in šla Aljažu nasproti. Osebno se s takšnim pristopom ne strinjam. Sam sem zagovornik načela, da si mora igralec želeti igrati za reprezentanco, ne pa da se ga prosi na vse mogoče načine. Letos je bil vložek v Davisovem pokalu velik. Imeli smo lepo priložnost, da bi se prebili v svetovno skupino. Razumljivo je bilo, da je bila energija teniške zveze usmerjena v to, da se zagotovi najboljša mogoča udeležba. Če bi se Aljaž udeležil tekmovanja, bi bil lahko samo heroj in septembra bi lahko igrali za vstop v svetovno skupino. Če Aljaž ne dobi britanskega državljanstva, je zanj še prostor v slovenski ekipi? Stvari so šle z vsem tem medijskim pompom, izpostavljanjem mene in mojih pomočnikov predaleč, tako da je njegova zgodba, kar zadeva slovensko reprezentanco, končana.

Slovenska ekipa je letos v Davisovem pokalu zapravila lepo priložnost za uvrstitev v svetovno skupino. Imamo Slovenci kakovost, da se nam enkrat v bližnji prihodnosti uspe uvrstiti v svetovno skupino Davisovega pokala? Možnost in kakovost imamo. Vprašanje je samo, kaj se bo dogajalo z Grego Žemljo in kako se bo ta njegova mistična bolezen razpletla. Če bosta Blaž Rola in Blaž Kavčič uvrščena med prvo stoterico, mislim, da bo nova priložnost prišla prej ko slej. V Davisovem pokalu je veliko odvisno od tega, kdo igra, kje se igra in na kakšni podlagi. Treba je biti ob pravem času na pravem mestu in seveda s pravo ekipo.