Četrtek, 29. 10. 2020, 18.21
4 leta
Intervju, Kaja Juvan
Dekle, ki si okrog sebe najbolj želi mir in nobene drame
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
2
"Res ni nič več za povedati okrog tega in nobene drame ni," nam je v intervjuju glede razhoda z dolgoletnim trenerjem povedala Kaja Juvan, ena najbolj perspektivnih teniških igralk, ki je tudi letos navduševala na igriščih.
Pred kratkim sta Kaja Juvan in Robi Cokan, njen dolgoletni trener, sporočila, da je njune uspešne poti konec in da sta se sporazumno razšla. Marsikateri ljubitelj tenisa je bil presenečen nad to odločitvijo, a kot nam je zaupala 19-letna Ljubljančanka, ni okrog tega nobene drame. Kdo bo njen novi trener, je še zavito v tančico skrivnosti, a bo znano v kratkem. Kaja je v letošnji, nekoliko nenavadni sezoni dosegla nekaj lepih rezultatov, še najbolj je odmevala zmaga na OP Francije nad Angelique Kerber, nekdanjo prvo igralko sveta. Kot najstnica zrelo gleda na trenutno situacijo pri nas in v svetu in tudi ona si želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v stare tirnice. Do takrat se bo prilagajala in se skušala čim bolje pripraviti na novo sezono.
Kaja Juvan je ta teden začela priprave na novo sezono.
Zadnji dvoboj ste odigrali 17. oktobra in se po tistem odločili, da predčasno končate letošnjo sezono. Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili za to potezo?
Pravzaprav nisem toliko predčasno končala sezone. Turnir v Linzu je bil sprva načrtovan 2. novembra in smo ga načrtovali v koledarju. Turnir so pozneje prestavili na 7. november in potem ne bi imela dovolj časa za priprave. Namesto sedmih tednov bi imela le tri tedne za pripravo na novo sezono. Ne zdi se mi vredno, da se zaradi enega turnirja ne bi mogla tako dobro pripravljati na novo sezono.
Torej ste ta teden že začeli priprave na novo sezono. Kako je po prvi treningih, je kaj bolečin v vaših mišicah?
(Smeh, op. p.) Da, ravno zdaj sem začela kondicijske treninge. Glede na to, da je vse zaprto, treninge večinoma opravljam doma. Poskušam se bolj držati zase in čim bolje delati na fizični pripravi.
Robi Cokan in Kaja Juvan sta sodelovala skoraj 12 let.
Veliko slovenskih ljubiteljev tenisa zanima, kdo je poleg vas na treningih. Vemo, da sta se pred kratkim z Robijem Cokanom sporazumno razšla. Nam lahko zaupate, kdo je zdaj v vaši ekipi?
Za zdaj ostaja enako, razen Robija (Cokana, op. p.) in Gorazda (Gavrilova, op. p.). Nekako sva se skupaj z Robijem odločila, da je čas za spremembe. Res ni nič več za povedati okrog tega in ni nobene drame. Kot sem že povedala, res sva skupaj prišla do te odločitve. Se bomo pa v kratkem odločili, kdo bo moj trener.
"Meni osebno je najpomembnejše spoštovanje drug do drugega."
Nam lahko morda poveste, ali za novega trenerja pogledujete tudi proti tujini?
Trenutno je orientacija v tujino, ampak to zagotovo ne spremeni dejstva, da se bom vračala v Slovenijo. Rada sem doma in rada se vrnem domov. Zdi se mi, da je tukaj super okolje, ampak glede daljših priprav je morda bolje, da treniram nekje, kjer je malo bolj toplo in v tem času igram zunaj. Sicer imam tukaj dovolj dobre pogoje. Fitnes, ki je sicer trenutno zaprt, je blizu, tudi peščenih igrišč je dovolj. Igrišč s trdo podlago je malo manj, a se lahko vseeno znajdem.
Kaj je za vas najpomembneje, da ima trener? Teniški igralci veliko časa preživite s trenerji, verjetno se morate s trenerjem tudi karakterno ujeti.
Meni osebno je najpomembnejše spoštovanje drug do drugega. Sama želim, da če z nekom delam, da smo ekipa, da smo povezani in da vsi vidimo en cilj. Torej, da je ta cilj pomembnejši kot karkoli drugega. Trener ti pomaga, ampak igralec je tisti, ki igra na igrišču in sprejema odločitve. Trenersko delo je zelo težko … Trener mora v veliki meri dati igralca pred sebe. Na višji ravni, ko igraš, manjše so razlike in vse manj prostora je za napake. Napake so, ampak se trudiš, da so čim manjše. Treba je biti konstanten in zato okrog sebe potrebuješ ljudi, ki so mirni in so ti v oporo. Meni je zelo pomembno, da imam okrog sebe mir. Ne maram dram ali prepirov. Če je težava, jo poskušaš rešiti na normalen način. Torej s pogovorom. Nekateri pravijo, da tisti, ki imajo najmanj težav, so najbolj uspešni.
Ali trenutno lažje trenirate kot ob prvem valu epidemije pri
V teh časih je veliko prilagajanja.
nas, ko je bilo vse zaprto?
Po eni strani je vsekakor lažje, po drugi strani pa je neprijetna situacija glede na število okuženih. Po eni strani je vseskozi prisoten strah. Mi se poskušamo čim bolj paziti. Sicer je šele začetek pripravljalnega obdobja in še ne igram toliko tenisa. Ko bo prišlo do tega, bomo videli, kakšna bo takrat situacija. Mi bomo poskušali najti najboljšo rešitev za moj tenis in moje priprave. Zdaj so takšni časi, da se moraš prilagajati stvarem.
Aljaž Bedene nam je pred časom dejal, da ima pri nas težave z najemom igrišč. Zlasti tistih s trdo podlago. Imate vi podobne težave?
Mislim, da imamo v Ljubljani tri igrišča s trdo podlago in vsako je malo drugačno. Idealno bi bilo igrati ves čas na istem igrišču. Večja težava nastane, če je doma Aljaž Bedene ali Blaž Kavčič … Veliko prej moramo rezervirati in vprašanje je, kdo ima prednost. Lahko rečem, da je kar težko, ker ni veliko igrišč. Jaz imam vsaj to srečo, da nekateri fantje igrajo z mano. Velikokrat sem igrala z Nikom Razborškom, tudi dostikrat se ponudijo, za kar sem jim res hvaležna. Ni pa veliko deklet. Tamare Zidanšek ni v Ljubljani, prav tako ne Polone Hercog … Težko je dobiti nekoga, ki igra na turneji WTA. Tudi če bi jih povabili v Ljubljano in če bi imeli težave z igrišči, ne bi bila prijetna situacija. V Sloveniji mi je sicer super, a žal nimamo teniškega centra, tako kot ga imajo nekatere države. Za zdaj se poskušamo prilagajat.
Letošnja sezona je bila zaradi novega koronavirusa res nekaj posebnega. Kako je to vse skupaj vplivalo na vas?
Po eni strani je bila težka sezona. Ni bilo isto kot ponavadi na teniški turneji. Veliko si sam, ne moreš iti ven in delati določenih stvari. To ni bil tisti tenis, ki smo ga bili navajeni in ko sem ga jaz začela igrati. Torej, da je bilo veliko ljudi okrog. Danes se moraš ljudem izogibati. Za letos sem bila vesela, da smo vsaj nekaj igrali in da niso vsega odpovedali. Zavedam se, koliko stvari je v tem trenutku pomembnejših kot tenis. Zavedam se, koliko ljudi je v stiski, in upam, da se bo počasi življenje vrnilo nazaj. Trenutno je najpomembneje, da ostaneš zdrav. Skratka, upam, da se vse skupaj čim prej umiri.
"Pomembno se mi zdi, da sem videla, da lahko igram proti njim. Mislim, da to ni raven, ki bi bila nedosegljiva."
Kako ste sicer zadovoljni z lansko sezono? Nanizali ste kar nekaj lepih rezultatov. Če samo izpostavimo vašo zmago nad Kerberjevo, nekdanjo prvo igralko sveta. Česa se vi najbolj spominjate?
Spominjam se Avstralije, ko so bili požari. Že takrat je bilo čudno vzdušje, a so vseeno izpeljali turnir. Kot sem že lani povedala, sem letos prestopila na višjo raven tenisa, ko so razlike med igralkami manjše. Že lani sem rekla, da si želim čim več tekem in da dobim čim več lekcij. Jaz verjamem, da se bo na eni točki vse poklopilo. Letos sem odigrala kar nekaj dvobojev s puncami, ki so bile že visoko uvrščene. Pomembno se mi zdi, da sem videla, da lahko igram proti njim. Mislim, da to ni raven, ki bi bila nedosegljiva. Videla sem, kje imam rezerve, in zdaj moram delati na tem. Moj razvoj gre postopoma, meni pa je najpomembneje, da se ves čas premikam naprej.
Že večkrat ste povedali, da najraje igrate na travi. Koliko ste letos pogrešali travnata igrišča?
Da, seveda. Wimbledon je eden mojih najljubših turnirjev, če ne celo najljubši. Igrati tam je zares poseben občutek in ne moreš ga nadomestiti. Zlasti aprila je bil šok, ko so sporočili, da so turnir odpovedali. Nihče ni pričakoval, da se bo vse skupaj vleklo toliko časa. Po drugi strani pa nisem niti pričakovala, da bomo sploh igrali, ko vse skupaj ni bilo videti najboljše. Vesela sem, da smo vsaj malo stopili na igrišče.
Kako je bilo spremljati uspeh vaše dobre prijateljice Ige Swiatek (zmagovalka letošnjega OP Francije, op. p.), s katero sta
Iga Swiatek, letošnja zmagovalka OP Francije, je sicer tudi dobra prijateljica Kaje Juvan.
leta 2018 na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu osvojili zlato? Je tudi vas na OP Francije presenetila s tako dominantno igro, saj ni oddala niti enega niza?
Igo poznam že nekaj časa … Na turnirjih za grand slam je tako, da moraš imeti znanje in malo sreče. Iga ni oddala niti enega niza v štirinajstih dneh, kar je zelo težko narediti. Zagotovo je presenečenje, ko zmaga nekdo nov, po drugi strani pa se mi ne zdi tako šokantno, kot se zdi enim ljudem. Vsaj meni se ne zdi, saj jo poznam že kar nekaj časa. Veliko je punc, ki so na hitro prišle na vrh in nato tudi hitro padle. Mislim, da Iga ima to kakovost, da je tam, kjer je. Igra na poseben način in zaradi tega je tudi dobra. Tudi fizično je zelo močna.
Kaja Juvan je leta 2019 dobila priznanje za najbolj obetavno športnico.
Vam takšen uspeh vaše prijateljice da dodaten zagon za naprej?
Jaz, ko grem na turnir ali tekmo, verjamem, da lahko kaj naredim. Sama menim, da ima vsak igralec svojo pot. Jaz imam zagon vedno v sebi. Če tega ne bi imela, ne bi bila v tem športu. Treba je delati na sebi, ker če se začneš primerjati z drugimi, je težko igrati, ker imaš previsoka pričakovanja. Pomembno je, da v določenih pogledih vidiš samo sebe. Vsaka igralka je morala veliko narediti, da je prišla do tja, kjer je. Zato pri meni ni nikoli ljubosumja ali želje, da bi bila v njihovi koži. Poskušam delati s tistim, kar imam, in poskušam čim bolj uživati. Če ne uživaš v svojem športu, si lahko na koncu najboljši, a si nesrečen.
2