Blaž Rola: V Portorožu se počutim kot v domači hiši

Simpatični Ptujčan je na teniškem challengerju Tilia Slovenia Open po uvrstitvi na svetovni jakostni lestvici sicer šele četrti Slovenec, vendar ga zaradi zadnjih dosežkov zagotovo nihče ne podcenjuje. Pravkar se je vrnil s turških sredozemskih iger, od koder je prinesel zlati medalji v dvojicah in posamični konkurenci, zraven pa še nekaj nenavadnih prigod. Šele dva dni pred začetkom tekmovanja je namreč izvedel, da se turnir igra na pesku, ne pa na trdi podlagi, kot je bil najprej obveščen. Poleg tega se mu je zdela to odlična priprava za Portorož, ki se prav tako odvija na omenjeni podlagi.

"Prišlo je do nesporazuma, verjetno sta naša teniška zveza in olimpijski komite dobila napačne informacije od Turkov. To gotovo ni bila novica, ki bi je bil vesel, glede na to, da sem se pripravljal na trdo podlago. Nisem šel vesel tja, niti nisem pričakoval ali upal na kakšne velike rezultate. Toda ko sem prvi dan videl teniški kompleks, vložen trud ... Vse je bilo zgrajeno na novo, imeli pa so samo 18 mesecev časa, in ker so Grki zadnji trenutek odpovedali organizacijo, se je moje mnenje v trenutku spremenilo. Takoj sem si želel igrati v finalu, zato sem bil po polfinalni zmagi nad prvim nosilcem Tunizijcem Malekom Jazirijem res zelo vesel. Hvala bogu, da sem šele po tekmi, ko mi je trener iz Amerike poslal sporočilo, izvedel, da je bil že med najboljših sedemdeset na svetu. Ne bi bila dobra stvar, če bi to vedel pred srečanjem. A če ne bi igral dobrega tenisa, ne bi mogel zmagati," sladke spomine obuja Rola.

Ko je zmagal še v dvojicah, mu je odleglo, tako da je šel v finale verjetno bolj sproščen kot njegov turški tekmec in najboljši domačin Marsel Ilhan. Presenečenj pa še ni bilo konec.

"Dvojice so se končale ob treh zjutraj, ker so se pred tem zavlekla vsa polfinalna srečanja in ženske dvojice. Na igrišče sva stopila ob enih zjutraj, ob treh pa sem izvedel, da se finale naslednji dan igra na tri dobljene nize. V življenju še nisem odigral uradne tekme na tri nize in to je bilo novo veliko presenečenje. Držal sem se za glavo in si rekel, jutri bo še zelo dolg dan. Točno tako se je zgodilo, saj je šla tekma v peti niz, igrala pa sva štiri ure in četrt. Je bila pa super izkušnja, da sem se vrnil domov z dvema zlatima odličjema," turške dogodivščine opisuje Rola.

22-letnik, ki se je letos odločil za profesionalno teniško pot, sicer v ZDA študira mednarodno poslovanje, na univerzi pa so mu omogočili, da se po končanem tretjem letniku posveti teniški karieri in pozneje kadarkoli konča manjkajoče tri semestre. "Še vseeno želim imeti izobrazbo in se vrniti v Slovenijo, nočem vreči treh let garanja in sedenja za knjigami v koš," razmišlja o življenju po športni poti.

Če bi bil Američan, bi kot študentski teniški prvak dobil posebno povabilo organizatorjev za odprto prvenstvo ZDA, ker pa je tujec, so možnosti pičle. "S tem sem se sprijaznil že po prvenstvu, saj izjeme še ni bilo. Vseeno sem poslal nekaj sporočil in poklical nekaj ljudi, če bi se dalo kaj dogovoriti, a so bili vsi bolj kot ne skeptični. Če povabilo dobim, bi bil več kot srečen, če ne, pa zagotovo ne bom razočaran."

O portoroškem turnirju, tako kot vsi preostali udeleženci, govori le v presežnikih. "Ne vem, kje v Sloveniji bi bilo lahko bolje. Vsi v organizacijskem odboru delajo vse, kar je v njihovi moči, in to se tudi vidi. Za naše igralce naredijo vse in lahko jim rečem samo hvala, da se res počutimo doma, ampak jaz se počutim, kot da sem doma v hiši. Upam, da bo še teniška igra kot vse preostalo in da bo za mano po tem turnirju perfekten teden," je še sklenil zgovorni in sproščeni Ptujčan.