Večno iskanje večnega derbija

Poimenovanje derbi, ki izvira iz 18. stoletja, ima svoje korenine resda v konjeništvu, a se je v sodobnem športu predvsem po medijski zaslugi razcvetelo v vseh športnih panogah. Ob vse bolj celostnem globalnem izmenjavanju informacij in vse večji dostopnosti vsebin, ki v slovenske domove skorajda vsak teden prinesejo vsaj en derbi iz uglednih evropskih lig, pa velja samokritično priznati, da s(m)o v želji po začinjenosti domačih ligaških in pokalnih tekmovanj mediji poskrbeli tudi za svojevrstno inflacijo derbijev.

Derbi kroga, derbi vodilnih, derbi začelja, mestni derbi, občinski derbi, severnoprimorski derbi, prekmurski derbi, primorski derbi, štajerski derbi … Obvezna prisotnost pridevnikov je kajpak posledica nepisanega pravila, da zgolj poimenovanje derbi pripada obračunu dveh stalnih kolektivov. Da pa bi dvoboj še dodatno privzdignili, se v zapis pogosto prikrade še večni dodatek, torej – večni derbi.

Maribor vs. Olimpija

Ob sledenju mednarodnim zgledom – verjetno najbolj znan ali vsaj odmeven evropski derbi izhaja iz španskega nogometa, znameniti el clasico z Barcelono in madridskih Realom, dragocenost derbijev pa vestno negujejo tudi v nam športno bližnjih okoljih, denimo na Hrvaškem z derbijem Hajduk : Dinamo in v Srbiji z obračunom Crvena zvezda : Partizan – je povsem logično, da je tudi slovenski nogometni (medijski) prostor iskal svoj večni derbi. Našel ga je v dvoboju Maribora in Olimpije, ki je poleg dolge zgodovine (prvi dvoboj je bil v drugi zvezni ligi odigran že leta 1962) in tudi delne izenačenosti v sebi skrival še antagonizem dveh največjih slovenskih mest. Šibka točka je bila v času nekdanje Jugoslavije nestanovitnost, saj sta kluba večinoma igrala na različnih ligaških ravneh. To se je spremenilo po osamosvojitvi leta 1991, ko je ljubljansko-mariborski derbi ob konsolidiranju prvoligaške scene zaživel v pravem sijaju in v nekaj obdobjih dobil tudi še posebej cenjeno komponento – pridih obračuna najboljših dveh klubov v državi.

Derbi tudi z novo Olimpijo?

Pravo vrednost derbija so nogometni navdušenci, predvsem tisti, ki so se zmrdovali nad ravnjo kakovosti nogometa, začutili šele pred desetletjem. Kako ironično – ko so ostali brez derbija. S klavrnim propadom Olimpije je Ljubljana ostala brez večkratnega prvaka in tradicionalnega prvoligaša, Maribor pa brez velikega tekmeca in pogosto tudi tekmovalnega navdiha.

Prav zaradi izpraznjenega ljubljanskega prvoligaškega bazena in lakote po derbiju ne čudi, da je "nova" Olimpija, nastala kot NK Bežigrad na pogorišču nekdanjega prvaka na Plečnikovem štadionu, ob ekspresnem preboju iz pete v prvo ligo hitro dobila vlogo mariborskega soplesalca v derbiju. (Ne)upravičeno? Zdajšnja Olimpija si resda ne more lastiti državnih naslovov in bogate zgodovine. Navsezadnje je ena od odlik novega kluba predvsem to, da ni iskal pravnih obvoznic, s katerimi bi se otresel pravnega nasledstva z vsemi grehi, ohranil pa tekmovalno dediščino. A kot novo Olimpijo ga je pripoznala okolica, ne le ljubljanska. Tudi v Mariboru, ki se je v času ljubljanskega popotovanja po nižjih ligah postavil na evropske temelje, so, resda tudi zaradi ustvarjanja tekmovalne napetosti in navijaškega rivalstva, novemu klubu priznali status Olimpije kot sinonima za največjega tekmeca v državi.

Iskanje derbijev ni (le) medijska kaprica

Ne glede na trenutno razvitost obeh klubov in položaj na lestvici, ki kažeta na veliko premoč zgledno razvitega Maribora nad stagnirajočo Olimpijo, pa gre vendarle za svojevrstno ogledalo kakovosti slovenskega klubskega nogometa. Gre za obračun klubov z največjim potencialom in zaledjem, obenem pa v sebi ohranja rivalstvo največjih mest.

Da pa iskanje derbija, ki ga do večnosti vendarle loči še kar nekaj korakov, ni le zgolj novinarska bližnjica do odmevnejše tekme, pa kaže tudi naravnanost ključnih akterjev. Navsezadnje bi prodirajoči napadalec Olimpije Andraž Šporar prav gotovo rade volje več svojih golov zamenjal za ponovitev vrhunske predstave z oktobrskega dvoboja v Ljudskem vrtu. Po drugi strani pa tudi nogometaši Maribora, le ne Luka Zahović, čigar oče Zlatko je neusahljivi vir zbadljivk pred derbiji, kljub drago prodani koži v ligi prvakov razmišljajo o tem, kakšen vtis bodo pustili v Stožicah. Z drugimi besedami, morebitni neuspeh v Ljubljani bi skelel veliko bolj kot spodrsljaji proti Krki ali celo Domžalam in Celju.