Učna leta slovenskih olimpijcev (foto)

Natančneje na gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, kjer so v torkovih popoldanskih urah, v idiličnem atriju z zgledno urejeno trato in lesenim podestom, priredili poseben sprejem z naslovom Od šolskih klopi do olimpijskih uspehov, z obveznim avizom, ki nas bo za vedno spominjal na najuspešnejše zimske olimpijske igre v Sočiju. Saj se spomnite … "Predstavitelj Slovenije, …" kajne?

Za športnike so na kranjski ekonomski šoli vedno imeli posluh

Kot je uvodoma poudaril profesor slovenskega jezika s tamkajšnje gimnazije Jože Jerič, so vse predhodnice ekonomskega izobraževanja v Kranju od nekdaj znane po tem, da so znale prisluhniti dijakom športnikom, še posebej tistim, ki so se ukvarjali z zimskimi športi. Za to je imela v preteklosti največ zaslug upokojena ravnateljica Marija Simčič, danes pa tradicijo uspešno nadaljuje ravnateljica Mirjam Bizjak.

In če je bilo pred leti največ, kar so lahko storili za dijake športnike, to, da so jim podelili status športnika, potemtakem pa so bili opravičeni nenapovedanega preverjanja znanja, je danes na šoli vsako leto tudi športni oddelek, za katerega poleg razrednika skrbi tudi pedagoški koordinator, profesor Sašo Komovec, nekdanji smučarski skakalec in sodnik smučarskih skokov, ki dobro pozna specifiko dijakov športnikov.

Olimpijci tokrat brez statusov športnika

Vsi olimpijci so včeraj ponovno, v narekovajih seveda, sedli v šolske klopi in se prepustili izpraševanju profesorjev Jeriča in Komovca. In zanimalo ju je, prav tako pa tudi številne dijake, ki so udobno zleknjeni na travi prisluhnili svojim vzornikom, marsikaj. In ne, statusi tokrat niso veljali, izpraševanje pa je bilo napovedano.

Uradni del prireditve Od šolskih klopi do olimpijskih uspehov se je končal s simpatičnim obdarovanjem – olimpijci so prejeli fotografije, sestavljene iz srednješolske razredne fotografije in sveže olimpijske podobe- , neformalni pa z množičnim fotografiranjem – tudi z olimpijsko medaljo Vesne Fabjan – in sproščenim pomenkovanjem s šopkom olimpijcev iz Sočija, ki so tudi tri mesece po olimpijski evforiji daleč od tega, da bi poniknili v pozabo.