Robert Beguš: Olimpija bi lahko bila kot v košarki Krka

V trenerski karieri je delal tako v ženskem kot moškem rokometu, kar ocenjuje kot svojo prednost. Zatrjuje pa, da je delo v ženskem rokometu zahtevnejše. Šestinštiridesetletni Robert Beguš vstopa v tretjo sezono na klopi Ribnice, ki jo je lani popeljal do rekordnega četrtega mesta v državnem prvenstvu, letos pa do petega.

"Ljudje so se vrnili v dvorano, ker hočejo gledati domače fante. Tudi pokrovitelji so prepoznali to. Od prvega dne nismo želeli, da bi bili na primer šesti, ampak smo želeli premagati vsakega. Podobno je bilo, ko sem prišel v Olimpijo. Ko sem rekel, da bomo premagali Krim, so me dekleta debelo gledala. Nobene tujke nismo imeli, oni pa 11. A nato smo ga premagali enkrat in tako naprej," je kar sam skočil v zgodovino svoje kariere, med katero je bil tudi selektor ženske reprezentance.

Z Olimpijo je želel na vrh

Zmajčice iz Tivolija je vodil tri leta in pol, od 2007 do 2011. V času, ko so imele ambicije ogroziti Krimov primat in tudi tedaj, ko se je začel njihov strm padec zaradi pomanjkljivo izpolnjenih obljub.

Še vedno je prepričan, da bi Olimpija morala postati prvak: "Olimpija bi lahko bila kot Krka v košarki. Imeli smo 12 reprezentantk, dogovorjeni smo bili z Barbaro Lazović, Manuelo Hrnjič, ponujala se nam je Clara Woltering, v navezi smo bili z Eduardo Amorim. Ve se, kaj sta pozneje dosegli v karieri."

Ve, kako je osvajati naslove

Svoje največje uspehe pa je zabeležil pri Krimu. Kot pomočnik Toneta Tislja je bil poleg pri obeh naslovih evropskega prvaka. Pozneje je serijske slovenske prvakinje nekaj časa vodil tudi samostojno. Na Galjevico ga je povabil legendarni Vinko Kandija. Nekaj časa je bil vzporedno pomočnik na Krimu in trener kadetov Slovana. Imel je odlično generacijo z Urošem Zormanom, Ognjenom Backovičem, Urošem Nahtigalom, Anžetom Svetičem …

Otroci tedaj in zdaj? Ena prvih ugotovitev je, da so bili nekoč bolj predani. "Pred kratkim sem gledal podatke. Uroš Zorman in Ognjen Backovič sta v eni sezoni na reprezentančni ravni, za kadete, mladince, v drugi slovenski ligi, na pripravljalni in šolski ravni, skupaj odigrala kar 82 tekem v sezoni. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi veliko. A tako je bilo. Na igrišču pa sta bila med 58 in 60 minut," je navedel Beguš zanimiv primer zaljubljenosti v žogo.

"Skoraj vsaka malo večja vas lahko napravi vrhunskega igralca"

Tudi zato je zanj popolnoma nesprejemljivo, da so se prvoligaši dogovorili, da bo za šest ekip po rednem delu, 26 krogih, prvenstva konec, kar pomeni štiri mesece brez tekem. Vseeno ga veseli odlično delo v mlajših kategorijah.

"Glede rokometa smo lahko veseli, da se res dobro dela v mlajših selekcijah, predvsem pri moških. Imamo hiperproizvodnjo igralcev. Toliko dobrih srednjih zunanjih, kot jih ima Slovenija, nima nobena država. To mi je rekel na primer Manolo Cadenas (znani španski trener, op. a.). Pri nas skorajda vsaka malo večja vas lahko napravi vrhunskega igralca. Dekleta malo zaostajajo ali pa precej. Se tudi trudijo, a je manj klubov. Mislim, da se za rokomet ne gre bati, čeprav je vse več igralcev v tujini," je prepričan Ljubljančan, ki mu dejstvo, da v Ribnici ne živi, lajša delo. Pred meseci pa je podaljšal pogodbo še za dve leti.

Postaviti prioritete

Glede športa na splošno meni, da bi se morali odločiti za prioritete. Včasih pa je povprečni slovenski navijač tudi nekoliko izbirčen: "Potem ko smo bili s Krimom evropski prvaki, smo naslednjo sezono igrali v finalu in je bilo že vse narobe. Podobno je s Tino Maze. Navadila nas je na zmage. In ko je enkrat druga, pravimo, da bi vendarle lahko bila prva. Zavedati se moramo, koliko nas je. Predvsem pa, koliko športov imamo. Finančni kolač se razdeli na veliko delov in potem vsi životarijo, namesto da bi postavili prioritete. Potem smo povprečni, vsake toliko časa pa nekdo izplava."