Sobota, 1. 4. 2017, 6.00
7 let, 2 meseca
Na vse ali nič
Nenad Stojakovič igra svoje svetovno prvenstvo – na vozičku, za zdravje
Zdravi ima tisoč skrbi, bolni le eno. Tako nekako se glasi pregovor, ki bi mu zagotovo prikimal nekdanji rokometni reprezentant Nenad Stojakovič. Želi si, da bi spet (s)hodil vsaj približno brez bolečin. Pomaga lahko vsak.
Zabavljač, pozitivec, poštenjak, bojevnik, zanesenjak. Takšen je bil Nenad Stojakovič vselej in je še vedno. A že dolgo z eno veliko težavo. Že skoraj desetletje trpi kronične bolečine, ki se stopnjujejo.
Hoditi praktično ne more več, voziček je njegov zvesti družabnik in služabnik, diagnoza je vtekanje možganske tekočine v hrbtenjačni živec. Prijatelji so mu na pomoč priskočili že pred tremi leti, o čemer smo na Sportalu obširno poročali. A zdravljenje v Braziliji žal ni prineslo dolgoročnih učinkov.
Kdo je Nenad Stojakovič?
Stojakovič je bil član reprezentance že kmalu po njenem rojstvu. Z njo je osvojil tudi prvo kolajno na mednarodnih tekmovanjih – bron na sredozemskih igrah leta 1993 –, skupaj pa zbral 33 nastopov in dosegel 21 golov. Vselej je veljal za prvovrstnega borca, mojstra obrambnih veščin, ki mu je bilo nadeti si dres z napisom Slovenija vedno v velikanski ponos.
Kljub frustrirajočemu življenjskemu položaju oče dveh sinov ohranja vedrino. Od Poncija do Pilata, od vrat do vrat
Še večja kalvarija od bolezni je za nekdanjega odličnega reprezentanta skoraj dobesedno križev pot od ene do druga zdravstvene ustanove, doktorja, sestre, čakalnice … Napotnica na napotnico, pregled na pregled brez učinka.
O vseh do skrajnosti grenkih doživljajih in krivicah, ki jih je okusil Celjan, bi lahko napisal ne članek, ampak knjigo. Sprenevedanja, slepomišenja, prazne obljube, tudi laži. Mož, ki je bil do življenja vselej pošten do zadnje pike, na vozičku doživlja vso bedo slovenskega zdravstvenega sistema.
"Ko delaš doma, v službi, ko si s prijatelji ali pa pri seksu, vse moraš delati na vso moč," je nekoč dejal človek, ki v duhu ni nikdar klonil in še vedno ne. A od slovenskega zdravstva je po vseh frustrirajočih izkušnjah dvignil roke.
Bilka upanja v Švici
Ne preostane mu drugega, kot da odide v tujino, kjer imajo z operacijami, kakršna je potrebna zanj, več izkušenj. A stvar seveda stane. Ogromno. Operacija in petdnevno bivanje v kliniki v Luzernu, kjer mu je zvezo pomagal priskrbeti nekdanji slovenski selektor Matjaž Tominec, predvidoma več kot 30 tisoč evrov. Če se kaj zaplete, se stroški seveda pomnožijo.
Dviga prah, ne zase, ampak za druge
Nenad Stojakovič je svetlobna leta oddaljen od egocentrika, ki bi tarnal in zase zahteval pozornost. V javnost je šel (še drugič) zato, ker želi dvigniti prah: "Da se kaj takšnega, kot se dogaja meni, ne bi zgodilo na primer mojima sinovoma, ženi ali drugim ljudem."
Ta konec tedna so in bodo sredstva zanj zbirali v številnih športnih dvoranah. V Ljubljani, kjer bo Krim gostil turnir regionalne lige, v Trbovljah, kjer je Stojakovič legenda, v Trebnjem, kjer je prav tako pustil globoko sled, v Velenju, kjer je deloval kot trener mlajših selekcij … Njegovemu skladu pa bo namenjen tudi izkupiček vstopnic z novembrske revijalno-poslovilne tekme med (nekdanjimi) slovenskimi reprezentanti in selekcijo sveta.
Da mu vsaj malo olajšajo finančno breme. To lahko stori vsak, vsi podatki so na voljo na Facebookovi strani društva Enostavno pomagam.
Nenad Stojakovič pred dobrimi tremi leti, ko je še lahko hodil, v klepetu z Markom Bezjakom.
Kot se je premier fotografiral z bronastimi reprezentanti ...
Ne, nikakor ni nujno, da bo po operaciji (spet) shodil. A Stojakovič je prvovrstni borec, v vseh pogledih. In ne bo se predal niti v tej bitki.
"Rad bi, da se javijo ljudje, ki so mi storili krivico. Rad bi, da bi se z mano fotografiral premier. Tako kot se je z rokometaši, ko so osvojili bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu. Če se fotografira v dobrem, naj se še v slabem. Jaz že dve leti igram svoje svetovno prvenstvo na vozičku, prvenstvo za zdravje proti državi, za katero sem nekoč igral," pravi s koktejlom grenkobe, razočaranja in pikrosti.