Kjer se je šampionska pot začela, se lahko tudi prekine - doma

Kakorkoli obrnemo, je Branko Tamše v zadnjih letih ena osrednjih osebnosti slovenskega ligaškega rokometa. Da je bil kandidat za selektorja in pomočnika, je le posledica njegovega del(ovanj)a. Velenjčan se s trenerskim delom ukvarja že skoraj dvajset let, prej seveda z mlajšimi kategorijami. Leta 2008 je takoj po končani karieri postal pomočnik Ivice Obrvana in že v sezoni 2008/09 sta skovala prvi naslov.

Potem je najodgovornejšo vlogo na klopi prevzel sam in se podpisal pod velenjska naslova v letih 2012 in 2013. Sledil je razhod s klubom, v katerem je tako ali drugače preživel četrt stoletja, pravi, da ne po lastni želji. Po kratki epizodi na klopi mladinske ekipe Celja je jeseni leta 2013 prevzel najboljšo ekipo pivovarjev in od tedaj ni iz rok izpustil še nobene slovenske lovorike.

Branko Tamše je z Gorenjem osvojil dva naslova prvaka, še enega pa kot pomočnik trenerja. Foto: Vid Ponikvar
 

Zadnja zmaga ima dolgo brado

Morda že ključna tekma pa Velenjčana prav v dvorani, ki jo pozna do obisti, čaka danes. Njegovo Celje na prvenstveni lestvici za točko zaostaja za Velenjčani. In če bi ti slavili, bi lahko morda bila prednost že nedosegljiva.

Tako bi se lahko tam, kjer je Tamše stopil na pot lovorik, ta tudi prekinila. A derbiji imajo vselej nepredvidljivo naravo. Zadnja velenjska zmaga nad Celjani v prvenstvu ima že dolgo brado. Datira v december 2013, ko je na Gorenjevi klopi sedel še Ivan Vajdl. Zadnja tekma teh nasprotnikov pa se je februarja razpletla z remijem.