Ponedeljek, 13. 6. 2022, 22.00
2 leti, 6 mesecev
Intervju: Rok Plankelj, (nekdanji) direktor Celja Pivovarne Laško
Čustveno slovo v družbi velikanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
Rok Plankelj se poslavlja z mesta direktorja Celja Pivovarne Laško.
V kadru slovenskih prvakov Celja Pivovarne Laško se v novi sezoni obetajo nekatere spremembe. Med drugim se od kluba po štirih letih poslavlja direktor Rok Plankelj, ki se bo po slovesu od rokometnih igrišč v celoti posvetil delu v gospodarstvu. "Za mano sta pestro obdobje in čas nabiranja neprecenljivih izkušenj," nam je po slovesu v intervjuju med drugim zaupal Plankelj, ki tako kot celjski klub še čaka na odločitev Evropske rokometne zveze, ali bo imela Slovenija v prihodnji sezoni znova predstavnika v rokometni ligi prvakov.
V soboto se je v Celju oziroma Zlatorogu odvijal pravi rokometni praznik. Za konec sezone je pred nastopom na zaključnem turnirju lige prvakov v Celju gostovala zvezdniška Barcelona z Blažem Jancem in Domnom Makucem. Ob tem rokometnem prazniku so se v celjskem klubu poslovili in zahvalili tudi nekaterim akterjem, ki se po koncu te sezone poslavljajo od svojega mesta v taboru pivovarjev. Med njimi je tudi zdaj že nekdanji direktor Celja Pivovarne Laško Rok Plankelj, ki se je od leta 2018 v Celju spopadal z vsemi izzivi, ki mu jih je prinesla direktorska funkcija. To vlogo bo od zdaj v taboru slovenskih prvakov opravljal Miroslav Benicky, ki je bil do pred kratkim direktor RK Tatran Prešov (od leta 2017/18). Plankelj se bo tako v prihodnosti lotil novih izzivov zunaj športa, ob tem pa s ponosom in zadovoljstvom gleda na prehojeno pot na čelu Celja Pivovarne Laško.
Rok Plankelj končuje svoj mandat na čelu celjskega kluba.
Za vami je novo in vsaj za zdaj zadnje poglavje v vlogi direktorja Celja. Verjetno tudi nekoliko drugačno obdobje, kot ste ga navajeni, glede na to, da v zadnji sezoni niste igrali v evropskih tekmovanjih. Kako ste zadovoljni s potekom in razpletom sezone?
Res je. Končujem mandat v Zlatorogu in se vračam v gospodarske vode oziroma, če sem še bolj natančen, stoodstotno se vračam v gospodarstvo. Kljub temu, da sem bil direktor enega od največjih športnih kolektivov pri nas, je bilo moje delo večkrat povezano z gospodarstveniki povsod po Sloveniji. Spoznal sem veliko odličnih podjetij in posameznikov, ki so pomagali rokometu in imeli podobne vrednote, kot smo jih tudi sami. V klubu pridobljene izkušnje so neprecenljive in bodo vsekakor zaznamovale tudi mojo nadaljnjo kariero. V prostem času pa bom svoje znanje delil tudi na športnem področju.
Če govoriva o zadnjem letu ali dveh mojega mandata, je šlo za obdobje, polno nepričakovanih izzivov. Predvsem zaradi covida in zato vrste drugih dogodkov. Med njimi sta brez dvoma neigranje lige prvakov in hitro evropsko slovo zaradi poraza v kvalifikacijah lige Evropa proti takrat izjemnemu Gudmeju. Če se dotaknem vsega mandata, smo dvakrat zaigrali v osmini finala lige prvakov, igralci pa so prikazali številne izjemne predstave v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Naslov državnih prvakov smo po izjemnem boju vrnili v hram slovenskega rokometa, in to že petindvajsetič v zgodovini kluba. Osvojiti naslov državnega prvaka ni več samoumevno, kot kdo rad reče in se naveže na obdobje pred debelim desetletjem. Številni slovenski klubi delajo izvrstno, kar tudi nam daje zagon, da bi bili, v danih okoliščinah, s številnimi mladimi igralci v članskem dresu, še naprej najboljši v državi. S koncem sezone sem izjemno zadovoljen, dosegli smo zastavljeni cilj, osvojili naslov in ostali zdravi, tudi ko govorimo o financah. Čakamo še na odločitev Evropske rokometne zveze, kar zadeva našo prisotnost med elito lige prvakov.
Celjani so sezono sklenili z naslovom slovenskih prvakov.
Po dolgem času ste bili to sezono brez lige prvakov. Koliko se je to poznalo pri vašem proračunu, sponzorjih? In če se je, je bilo tako tudi pri navijačih in njihovem obisku?
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je skozi leta strategijo razvijal tudi v smeri organizacije dogodkov, ustvarjanja lastnih prihodkov. S pomočjo partnerjev in s posluhom lokalne skupnosti smo Zlatorog preuredili v dvorano, prijazno do navijačev, ustvarili tako imenovani družinski sektor, poskrbeli za invalide. V notranjosti smo postavili prodajna mesta, razširili spletno prodajalno in v lanskem letu ponudili možnost naročanja s sedeža in zagotovili povsem brezgotovinski sistem plačevanja. Vse to so razlogi, da smo v preteklosti imeli veliko zadovoljnih navijačev, ki jim bolj kot rezultat ogromno pomenita druženje in zabava na tekmi. Veliko se je dogajalo tudi na širšem prireditvenem prostoru pred domom naših rokometašev.
Zanimanje za obračune na evropski ravni, predvsem v ligi prvakov, je neprimerljivo s tekmami državnega prvenstva. Sploh ko so v Zlatorogu gostovali velikani evropskega rokometa. Brez ovinkarjenja, neigranje v Evropi je bilo velikanski šok za nas predvsem zaradi gledalcev in vsega, kar njihov obisk pomeni za ustvarjanje rokometnega praznika v Zlatorogu. Nekaj podobnega se nam je primerilo v obdobju po covidu, ko so sedeži samevali, organizacijo pa je bilo treba izpeljati po najvišjih evropskih standardih. Po drugi strani pa smo imeli na tekmah državnega prvenstva dober obisk, sploh ko je govora o derbijih. Ljudje so z obiskom dokazali, da so željni kakovostnih tekem, sproščene zabave, snidenja z rokometnimi prijatelji na tribunah.
"Rokomet je doma v Celju in zasluži si glasno podporo," pravi Plankelj.
Pa morda še nekaj – morda kdo ob ogledu tekme misli, da naše tribune samevajo, a vendarle je dobro povedati, da je zmogljivost Zlatoroga krepko prek pet tisoč gledalcev, kar pomeni, da je, ko jih je v dvorani dva tisoč, videti, kot da je slabo polna, da celjski igralci nimajo podpore s tribun. Pa vendarle ni tako. Imamo pa še nekaj, na kar smo izjemno ponosni, kar imajo redki – zvesto navijaško skupino Florjani, ki nam v dobrem in slabem stoji ob strani, že dolgih 28 let. Z njimi in njim v čast smo lani prepevali navijaško pesem Junak. Rokomet je doma v Celju in zasluži si glasne podpore.
Verjetno bo to že bolj vprašanje za novega direktorja, a vemo, kaj prinaša državni naslov: nastop v evropski ligi EHF, saj Slovenija ni uvrščena dovolj visoko, da bi imela zagotovljeno mesto v ligi prvakov. Kakšne so bile do zdaj želje glede evropskih tekmovanj za prihodnjo sezono? Koliko ste se mogoče o tem pogovarjali proti koncu sezone?
Naslov državnega prvaka še ne zagotavlja igranja lige prvakov. Kriteriji so iz leta v leto bolj neizprosni in ni jih malo. Rezultat je le osnova. Razumeti je treba, da gre za organizacijo in tekmovanje na najvišji ravni. Možnost sodelovanja je odvisna tudi od nacionalnega uspeha našega rokometa in slovenskih klubov, ki tekmujejo v različnih evropskih tekmovanjih. Na tem mestu si želim, da Rokometna zveza Slovenije prisluhne predlogom, klubom, ki igrajo v Evropi, pa pomaga, da pridejo čim višje in prinesejo prepotrebne točke. Tudi lokalne skupnosti kot lastniki športnih objektov morajo slediti vse zahtevnejšim trendom mednarodnih organizacij. Na zadnjem upravnem odboru smo tako sprejeli odločitev in že oddali prošnjo za igranje v ligi prvakov. Odgovor bo znan v kratkem.
V moštvu ste oziroma so zdaj napovedali tudi odkrit boj za ligo prvakov. Kaj pa konkurenčnost ekipe? Se vam zdi ta
Alem Toskić bo v vlogi glavnega trenerja Celja v prihodnji sezoni ob sebi imel tudi Davida Razgorja, ki je sklenil športno pot.
prava za to najelitnejše tekmovanje?
Res je, liga prvakov je najvišja tekmovalna raven, po drugi strani veliko rokometnih velikanov igra v evropski ligi. Tudi v drugem ali pa tretjem najbolj kakovostnem razredu evropskih tekmovanj, ob številnih vrhunskih klubih, ni jamstva za končni uspeh, uvrstitev na sam vrh, če želite. Sem pa prepričan o enem – naši igralci bodo pustili srce na igrišču in, verjamem, kdaj presenetili tudi papirnate favorite. Ne glede na raven tekmovanja, ki nas čaka. Zastavljati si visokoleteče cilje bi bilo neodgovorno.
Direktorsko nalogo ste v Celju opravljali od leta 2018. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom? Kaj ste se naučili v tem času?
Za mano sta pestro obdobje in čas nabiranja neprecenljivih izkušenj. Tako v športu kot tudi v gospodarstvu. Bilo je veliko lepih trenutkov, ob rezultatskih uspehih solz sreče, ob poslovnih dosežkih nasmejanih obrazov v pisarni. Poleg športnih uspehov, naslova državnih prvakov in uvrstitve v izločilne boje lige prvakov so bili veliki uspehi za klub in pisarno nagrada SPORTO, nagrada za marketinške dosežke, priznanje za odličnost Rokometne zveze Slovenije in priznanje za najboljšo akademijo v Evropski uniji. V klubu nam je uspelo pripraviti trajnostno poročilo, v katerem so jasne usmeritve delovanja tudi v prihodnje. Dobri odnosi s tujino pa so botrovali tudi številnim prestopom naših rokometnih biserov in dobremu odnosu s številnimi velikani rokometa in akademijami.
Ponosen sem na vse, ki so bili kakorkoli povezani z zgodbo kluba, in na vse, ki so nam stali ob strani tudi takrat, ko nihče ni spal oziroma se je dolgo bedelo in iskalo rešitve za na videz nerešljive položaje. Vodenje kluba bi lahko primerjal z vodenjem srednje velikega podjetja, v katerem sta še kako pomembni dobra medsebojna informiranost in povratna informacija. Žal je okolje, v katerem delujejo športni klubi in organizacije, zelo nestabilno. Veliko je povezano s financami in podporo partnerjev, pokroviteljev. Zato je toliko bolj pomembno, da imaš kot neprofitna organizacija ob sebi stabilne partnerje, ki zasledujejo iste cilje, vizijo in strategijo. Na tem področju veliko dela čaka še vse nas, predvsem, da podpiramo družbeno odgovorne projekte in omogočamo šport mladim, jim pomagamo vcepiti vrednote, ki jih ponuja le šport.
"Vodenje kluba bi lahko primerjal z vodenjem srednje velikega podjetja, v katerem sta še kako pomembni dobra medsebojna informiranost in povratna informacija."
Bi mogoče lahko izluščili nekaj najlepših trenutkov v tem obdobju?
Če govorim o športu, je bilo brez dvoma vsako gostovanje zgodba zase, posebno doživetje, ostali so lepi spomini, a tudi lekcije. Športne in poslovne. Domači derbiji proti neposrednim tekmecem za naslov prvaka pustijo močan pečat. Vsekakor mi bo ostala v spominu zgodovinska zmaga proti Zagrebu in druženje po njej. V pozabo pa ne gredo številni nasmehi naših otrok na poletnih kampih in Pokijevem turnirju.
Od petka je znan tudi vaš naslednik na direktorskem mestu, kakšno popotnico bi mu želeli predati za nadaljnje delo?
Miru želim obilo uspeha na vseh področjih delovanja. V klubu so bili in vedno bodo izzivi. Glede na dejstvo, da prihaja iz enega od športnih kolektivov, to tudi sam pozna. Prepričan sem o njegovem uspehu in uspehu posameznikov ter ljudi, ki mu bodo stali ob strani. Kjer je volja, je tudi pot, in voljo in veliko energije Miro vsekakor ima.
Direktorsko mesto bo prevzel Miroslav Benicky.
Sezono ste uradno sklenili v soboto na velikem spektaklu v Zlatorogu, kjer je ob bogatem programu gostovala Barcelona. Verjetno bi si človek težko zaželel lepšega slovesa, kajne?
Sam sem zadnja vabila naslovil z "Last dance" oziroma zaključni dogodek kluba. Šlo je za izjemen dogodek, ki se je odvijal v Hramu slovenskega rokometa z veliko spremljevalnega programa. Pestro dogajanje se je pred Zlatorogom začelo več kot dve uri pred vrhuncem večera. Poleg zvezdniške ekipe Barcelone, ki se je letos uvrstila na zaključni turnir lige prvakov, je zadnjič zaigrala tudi aktualna zasedba Celja Pivovarne Laško. V ospredju pa je bila celjska šola rokometa in vsi, ki jo podpirajo. Mislim, da smo pripravili res nepozaben dogodek. Otroci in navijači so lahko poleg naših igralcev spoznali zvezdnike, kot so Dika Mem, Gonzalo Perez de Vargas, Luka Cindrić, Aleix Gomez in drugi. Pa tudi Blaža Janca in Domna Makuca, ki sta ravno v Celju naredila ključne korake na športni poti, od koder sta se izstrelila med evropske rokometne zvezdnike.
Izjemen spektakel ob koncu sezone pred več kot 3000 navijači v odličnem vzdušju. Hvala Barcelona za prihod in vsi srečo na zaključnem turnirju. In srečno David Razgor v novi vlogi. #rkcpl #rokomet #handball pic.twitter.com/legcO1lHGC
— RK Celje Piv. Laško (@RKCPL) June 11, 2022
Preberite še:
