Brata Cehte: oba rokometaša, oba strojnika, oba v Gorenju

Seznam igralcev aktualnega državnega prvaka v rokometu bo v prihodnji sezoni precej spremenjen. Nove drese bodo morali urediti deveterici. Med njimi je tudi Nejc Cehte, ki si bo slačilnico delil z bratom in vzornikom Klemnom. "Končno je prišel čas, ko sva se združila v istem klubu. Zelo sem vesel. Upam, da se bom od njega veliko naučil in mogoče nekoč prišel na njegovo raven," pravi 20-letni Nejc, ki se zaveda, čeprav že zdaj navdušuje, da se mora še veliko naučiti. "Krško mi je do zdaj ponujalo vse, ampak prišel je čas, da naredim korak naprej. Ponudila se je priložnost in sem jo zgrabil."

Starejši Klemen se je z rokometom začel ukvarjati precej nenačrtovano. "V osnovni šoli smo imeli rokometni tečaj, pa sem se prijavil. Bil sem eden izmed desetih na naši šoli. Pozneje so se začeli treningi in vse skupaj je postajalo vedno bolj resno. V tem času je tudi 'mali' vzljubil to igro in se podal po mojih stopinjah. Zagotovo sem kot starejši brat vplival na njegovo odločitev. Nejc se je najprej ukvarjal s plavanjem," pravi Klemen, ki bo dres Gorenja nosil že peto sezono. S športom sta povezana, dodaja, odkar pomni. "Če nisva igrala rokometa, sva brcala ali metala na koš."

Dokaz, da vrhunski šport in študij nista nezdružljiva

Zdaj sta pristala tudi v istem klubu. In to ne kateremkoli klubu. Nosila bosta dres v zadnjih dveh sezonah najboljšega kluba v Sloveniji. "Upam, da bova dobro sodelovala. Sva na podobnih položajih (Klemen na levem, Nejc pa na desnem zunanjem, op. a.). Potrebujeva le še nekoga na sredini, ki nama bo dajal žoge," ponosno razloži Klemen, ki še ni dobil priložnosti, da bi brata v novem klubu krstil. "To me še čaka, ampak se ne bojim," je dejal Nejc, starejši, a za odtenek manjši brat pa ga je v smehu dopolnil: "Saj ne bo hudo."

Brata, ki se odlično razumeta in sta velika prijatelja, pa nista povezana le z rokometom. Mlajši Nejc je Klemna "posnemal" tudi pri izbiri fakultete. Oba pridno študirata strojništvo. Starejši je čisto pri koncu, mlajši je končal drugi letnik. Je pa, kot priznavata, usklajevanje vrhunskega športa in študija zelo naporno. "Sva na precej zahtevnem 'faksu', a bova zdržala. Za zdaj nama kar dobro uspeva. Redkokdo si predstavlja, kako je videti dan športnika in študenta," kar nekoliko skromno razloži Nejc ter pozneje prizna, da mora za učenje in študijsko delo žrtvovati veliko noči.

Pa se nekoč, ko bosta v igralskem pokoju, vidita v poslu strojništva? "Končana fakulteta je zagotovo dobra referenca. Sploh dobro je, če je tehnična, kot je najina strojna. To je iskan kader. Sam se vidim v tem. Ne predstavljam si, da bi se mi vse življenje vrtelo okoli rokometa. Ena alternativa zagotovo je, ampak pustimo času čas. Glede rokometa si nočem zapreti nobenih vrat, res pa je, da bi rad v življenju preizkusil še kakšno drugo stvar," pravi Klemen, ki je kot najstnik z velikimi očmi spremljal predvsem zlato švedsko generacijo, trenutno pa mu je najbolj všeč Filip Jicha.

Vratar levičar? Nikakor!

Zanimivo je, da je mlajši Nejc, ko je delal prve rokometne korake, hotel postati vratar. "Trenerju sem namignil, da bi rad branil, a on tega ni želel. Sem levičar in pod nobenim pogojem me ni spustil v gol," se spominja. A levičar ni postal po naključju. "To sem mu jaz 'zrihtal'," se nasmehne starejši Klemen. "Nekaj časa je metal z obema rokama. Rekel sem mu, naj neha z desno in se osredotoči na levo. Levo, levo, levo. Nato je počasi začel z levo: pisati, jesti in metati."