Zastrupljen krompir

Krompir hranite v temi Sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj, da bomo zastrupitev z solaninom dobro začutili.

Solanin Številni razhudniki (krompir, paradižnik, jajčevci, paprika) vsebujejo alkaloide, ki so lahko toksični. V krompirju tako najdemo solanin, ki ima vlogo zaščitnika rastline pred škodljivci in boleznimi. S prehranskega vidika ima solanin antinutritivni efekt, saj lahko povzroča razne bolezenske učinke. Posledica povišane koncentracije solanina je tudi grenak priokus. Bolezenski znaki se pojavijo pri 1–5 mg solanina na kilogram telesne mase.

Razporeditev solanina v krompirju ni enaka. Veliko višjo vrednost imajo kalčki in listi rastline. Najbolj poznan indikator solanina v krompirju je zelena barva površine, ki pa je posledica klorofila. Termična obdelava lahko delno zniža vsebnost solanina.

Ne dajajte ga v hladilnik Najnižja temperatura, ki jo krompir še prenese brez posledic, je 2 stopinji Celzija. Ob nižjih temperaturah bo krompir začel akumulirati sladkorje in pojavljati se bo začela porjavitev. Če krompir ne bo doživel prevelikega temperaturnega šoka, lahko na sobni temperaturi delno popravimo nastalo škodo.