Maščobe kot strup? (1. del)

V seriji člankov na tem portalu bomo začeli s prvo in brez dvoma zdravju nevarno, transmaščobno kislino. Po uradnih priporočilih naj ne bi presegala 1 % dnevnega vnosa maščob, vendar večina te maščobne kisline niti ne pozna, kaj šele pazi na vnos. Maščobe lahko delimo glede na število dvojnih vezi v molekuli na nasičene in nenasičene. Nenasičene pa glede na geometrijsko konfiguracijo delov molekule oziroma položaj atomov v neki spojini delimo na cis in transmaščobne kisline.

Kje jih najdemo? Transmaščobne kisline so v naravi zelo redke. Večinoma so produkt industrijske predelave, delne hidrogenacije, ko se tekočim oljem dodaja vodik za večjo trdnost. Dodajajo jih tudi zaradi večje obstojnosti proizvodov, lažjega shranjevanja in nadomeščanja dražjih (in boljših) maščob, kot je na primer maslo. Transmaščobne kisline najdemo v piškotih, napolitankah, rastlinski smetani, tortah, čipsih, francoskih rogljičkih ipd.

Se jim lahko izognemo? Leta 1989 so odkrili novo tehnologijo interesterifikacije, ki omogoča proizvodnjo margarine ali drugih trših maščob z zelo majhnim deležem transmaščobnih kislin (do 1 %), a dvom o (ne)uporabi te tehnologije obstaja.

Izogibajte se industrijsko predelanim živilom in raje posezite po naravnih in zdravih.

Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter vaditelj fitnesa