"Ko so mi obesili medaljo okrog vratu, so se mi ulile solze"

Na Enemonovih tekaških pripravah od začetka poletja do konca oktobra je sodelovalo šest tekačev, ki so se s pomočjo osebnega trenerja Marka Mraka, tekaške aplikacije PlanGoRun in Enemonovih prehranskih strokovnjakov vsak po svojih močeh pripravljali na ljubljanski maraton. Priprave so bile prilagojene vsakemu posamezniku posebej.

Stičišče vseh tekaških programov so bili prehranski izdelki iz linije Enemon.

Potem ko so uspešno pritekli vsak svoj maraton, od tega enega v New Yorku, so vsi prepričani, da bodo tekli še naprej in se tako rekoč že danes pripravljajo na naslednjega, ki bo oktobra prihodnje leto.

Enemonovi tekači tečejo še naprej

Dan pred maratonom je vedno nekaj posebnega, ker veš, da boš naslednji dan tekel v veliki množici ljudi in da boš moral pokazati, kako dobro si pripravljen za dolge proge.

"Dan pred maratonom sem počivala, bila sem le malo nervozna, dva dni pred maratonom pa sem si privoščila lahek tek. Večer prej sem šla zgodaj spat, da sem bila ob pol devetih že na ogrevanju. Želela sem si, da bi bil start na Slovenski cesti, ker je širša. Med tekom me je močno zeblo v noge. Navdušena sem bila nad rezultatom – manj kot uro za 10 kilometrov. Tečem še kar naprej, letošnje jesensko vreme je idealno za tek. Glasba mi močno pomaga pri teku, da diham v skladu s tekaškim ritmom," je povedala Demara Ivanič.

Andrej Glavaš, ki si je kljub resnim zdravstvenim težavam močno želel preteči 10 kilometrov na ljubljanskem maratonu, je bil navdušen predvsem nad tekom v množici ljudi.

To ga je navdalo s tako energijo, da je svoj prvi maraton pretekel brez težav. Za deset kilometrov je potreboval uro in 35 minut.

"Malo adrenalina sem čutil, ampak je bilo vseeno fino, predvsem vzdušje ob progi. Na koncu spustiš kakšno solzo. Tečem še naprej, poleg kolesarjenja in smučanja, je tudi tek postal moja najljubša rekreacija." Čez eno leto pride prav gotovo.

Namesto v Ljubljano, v New York

En teden po ljubljanskem maratonu se je najboljša tekačica med Enemonovimi tekači, Petra Tramte odpravila na enega največjih maratonov na svetu – v New York.

To je bil njen že šesti maraton do zdaj in tega se je še posebej veselila, a hkrati se je v ZDA odpravljala s cmokom v grlu, saj je nekaj dni pred maratonom še vedno jemala antibiotike, zdravnik pa ji je tek odsvetoval.

"Dan pred maratonom sem preživela bolj dopustniško – ves dan pred maratonom sem z možem preživela v Bronxu v živalskem vrtu. Nisem mogla samo sedeti v hotelu," je povedala maratonka in pokazala medaljo, ki jo v New Yorku dobi vsak tekač.

"Že postopek pred začetkom maratona je takšen, da imaš občutek, da se nekaj pomembnega dogaja. Napetost pred startom se stopnjuje, eno uro pred maratonom pa v posebnem boksu čakaš na start. Do polovice maratona je šlo gladko, na mostu iz Queensa do Manhattna pa sem videla, da bom morala umiriti tempo, če bom hotela priti do konca," je še povedala in pohvalila navijače.

"Ob progi je ogromno ljudi, ki stalno navijajo, zato 42 kilometrov zelo hitro mine. Na koncu, ko so mi obesili medaljo okrog vratu, so se mi ulile solze, saj je bil ta maraton dobesedno prigaran." Svojih 42 kilometrov je pretekla v 3 urah in 27 minutah.

Zbolel, a vseeno pretekel 21 kilometrov

Leon Pregelj je svojih 21 kilometrov odtekel v eni uri in 48 minutah.

Tudi on je dan pred maratonom v celoti namenil počitku in polnjenju glikogenskih zalog.

"Malo sem bil nejevoljen, ker sem šel prejšnji dan zaradi praznovanja prepozno spat, kar se je poznalo pri zdravju, tako sem tekel prehlajen in po maratonu tudi zbolel, a sem se v treh dneh vrnil na 'stare tirnice'," je povedal Leon Pregelj, ki še letos namerava svoj rezultat izboljšati za tri minute.

Čeprav ni ljubitelj množičnih tekov, si želi preteči še jubilejno nočno desetko na Bledu.

Za 60 let 60-krat na Pohorje ali na 60-kilometrski tek po progi Zagreb – Čazma

Še en dolgoprogaš se je pripravljal z Enemonom pod vodstvom Marka Mraka. Karli Veber je moral svoje cilje po zlomu mezinca poleti in nedavnem zvinu gležnja malce prilagoditi. Želel si je teči manj kot štiri ure, zato je nad rezultatom 4:08 malce razočaran.

"Teden pred maratonom več jem, dva dni prej pa poskrbim za več tekočine. Progo sem prej preveril in se v mislih pripravil na vse vzpone," je povedal dolgoletni tekač, ki je bil ob prihodu na start navdušen nad množico tekačic in tekačev. Spodbujala ga je tudi ekipa iz Enemonove tekaške skupine.

Čeprav si je po 21 kilometrih malce zaželel, da bi bilo že konec, se je pripravil še na drugo polovico maratona, ki ga simbolično posveča svoji ženi, ki je pred letom in pol zbolela za multiplo sklerozo.

Njegova želja za prihodnje leto je obarvana športno: "Za 60 let 60-krat na Pohorje ali na 60-kilometrski tek po progi Zagreb – Čazma. Čakam tudi na izid žrebanja za berlinski maraton."