Gradišnikova maratonska drama s spodnjicami

"Na maraton se nisem kaj posebej pripravljal, saj sem se za 42 kilometrov odločil pred približno sedmimi tedni, po intervjuju za Sportal. Tako sem imel le pet tednov za priprave, potem pa je bilo treba že popuščati, nabirati moč. Vmes sem imel žal tudi dve selitvi, to pa vedno jemlje veliko časa … Poleg tega zaradi raznih šibkih mest na telesu preventivno tečem samo po pesku, zemlji in travi, asfalta se ogibam kot hudič križa," je povedal 62-letni prevajalec, pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik, ki je septembra poskusno odtekel en krog ljubljanskega maratona. "Le da vidim, ali mi koleno zdrži. Tekel sem 2:01, čeprav zadržano. A razlika je, če je vreme suho ali pa tako vlažno kot včeraj. Včeraj je bila kapa kljub vetru mokra po petih kilometrih, kar je zanesljiv simptom hude vlažnosti zraka," je jutro po maratonu za Sportal osvežil spomin na pretečeno maratonsko preizkušnjo.

"Štartal sem zadnji z idejo, da bom izmenoma tekel in hodil"

Na nedeljskem maratonu je načrtoval kombinacijo teka in hoje, s katero bi pazil na koleno. "Ko namreč zaboli koleno, je še sprehajanja konec. Preventivno sem vzel en 400-miligramski ibuprufen. Štartal sem zadnji in z idejo, da bom izmenoma tekel in hodil. Pet minut teka in minuto hoje, ki je pomembna, saj odplakuje mlečno kislino, a le če se je držiš že od začetka. Ker pa je bilo toliko navijačev – Ljubljančani so prireditev očitno posvojili – in ker sem bil capljaje na repu povorke precej opažen, sem podlegel samoljubju in interval raztegnil na devet minut teka in minuto hoje, kar se mi je maščevalo v drugem krogu," je potarnal vedno duhoviti Gradišnik, ki pa je prvi krog pretekel po načrtu, s časom 2;10, medtem ko je "metla", ki izloča "počasnele" po prvem krogu, pometala pri času 2;15.

O novem maratonskem podvigu dan po tekmi še ne razmišlja, zaveda pa se, da bi si moral vzeti čas za 18 tednov priprav, saj maraton takole "na horuk" pač ni mačji kašelj.