Nedelja, 23. 7. 2017, 8.12
7 let, 2 meseca
Feratanje - nova oblika rekreacije vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,70
1
V sosednji Avstriji in Italiji imajo zavarovane plezalne poti, imenovane ferate, dolgo zgodovino. V Sloveniji je njihova zgodba precej bolj sveža, a zadnje čase dokaj živahna. Pred nekaj dnevi so ferato, namenjeno družinam, odprli na Kaninu, prva v Sloveniji, Gonžarjeva peč blizu Velenja, pa je bila zgrajena leta 2011. Prav zadnja je v preteklosti že terjala smrtno žrtev, kar je dovolj zgovorno opozorilo, da feratanja ne gre jemati z levo roko in brez primerne plezalne opreme.
Ferate niso klasična planinska infrastruktura, ampak spadajo med športne objekte v naravnem okolju, poudarjajo pri Planinski zvezi Slovenije. Pri napredovanju po skali ali steni si v ferati pomagamo z rokami in nogami, v veliko pomoč pa so tudi tehnični pripomočki in varovala, o čemer bo več besede v nadaljevanju.
Izraz izvira iz besedne zveze Via ferrata, kar pomeni železna pot ter se navezuje na kombinacijo jeklenice (jeklene vrvi) in železnih pripomočkov, kot so klini.
Tečaj feratanja na Glinščici v Italiji.
Za ali proti
Mnenja o njihovem obstoju so deljena. Medtem ko nekateri menijo, da gre za preveliko poseganje v gorski svet, so drugi navdušeni nad novimi možnostmi rekreiranja v gorovju. Svoje mnenje lahko izrazite v anketi.
Od Gonžarjeve peči do ferate na Kaninu
V začetku julija so na Kaninu postavili novo, družinsko ferato, zahtevnosti A, kar je oznaka za najlažjo smer. Ferata poteka prek strme stene na Prestreljeniku od Sedla pa vse do Prestreljeniškega okna, dolga je 750 metrov.
Ena prvih ferat v Sloveniji je bila ferata Gonžarjeva peč nad Vinsko goro v Velenju, ki so jo postavili leta 2011, ena najnovejših pa je (prva) družinska ferata na Kaninu (Via Ferrata Prestreljenik), ki so jo odprli v začetku julija.
Plezate lahko še na Boču in Lisci, po dve smeri (težja in lažja) sta speljani na Zelenici (učna in športna) in v Mojstrani, ferato najdete tudi na Češki koči nad Jezerskim, ki je prva športna ferata v slovenskih Alpah, nad Vipavo pa se lahko povzpnete po Gradiški turi.
Ferate (in njihovo vzdrževanje) so večinoma plod samoiniciativnosti lokalnih planinskih društev in ne spadajo pod okrilje Planinske zveze Slovenije.
PZS pri gradnji ne sodeluje in razen v določenih primerih gradnji ferat ne nasprotuje
Kot so nam sporočili s krovne organizacije slovenskega planinstva, pri načrtovanju in gradnji zavarovanih plezalnih poti v Sloveniji ne sodelujejo, jim pa niti ne nasprotujejo, razen če so te načrtovane v visokogorju (nad gozdno mejo), v zavarovanih območjih in na območju naravnih vrednot.
Po težavnosti jih razvrščamo od A do E, pri čemer je A najlažja, E (ekstremno) pa najtežja smer.
Tečajniki se pripravljajo na feratanje pri društvu Strmina.
Plezanje po feratah oziroma zavarovanih plezalnih poteh je oblika rekreacije, ki so jo ponekod v tujini prakticirali že od 1. svetovne vojne, na slovenskih tleh pa prepoznavnost pridobiva šele v zadnjih nekaj letih.
Več kot le vlečenje po jeklenicah
tamara leskovar iz Društva za pustolovske aktivnosti Strmina.
Po besedah Tamare Leskovar iz Društva za pustolovske aktivnosti Strmina, ki med drugim organizira tečaje feratanja, je pri plezanju v feratah ključna pravilna uporaba opreme in tehnika plezanja po feratah, saj "feratanje" ni le vlečenje po jeklenicah.
"Obvezna oprema za plezanje v feratah so čelada, plezalni pas in samovarovalni komplet. Priporočamo tudi uporabo najlonskega traku (60 cm) z vponko z matico oz. t. i. popkovino, ki omogoča počitek med plezanjem, rokavice ter čevlje s tršim podplatom. Če se podajate v zahtevnejše ferate je priporočena uporaba plezalk. Bodite pozorni! Blaženje sile pri padcu je pri večini samovarovalnih kompletih izvedeno s prešitimi trakovi, ki so nameščeni med zanko, s katero namestimo samovarovalni komplet na plezalni pas, in med obema krakoma varovala. Prešiti trak se ob preobremenitvi razpara in na ta način ublaži padec, vendar samovarovalni komplet po tem ni več uporaben."
Oprema je ključnega pomena pri varnem feratanju.
Izposoja ali nakup
Opremo za feratanje si lahko izposodite v večini planinskih koč, ki so v bližini ferat, če pa se odločite za nakup, rezervirajte najmanj 200 evrov za osnovno opremo.
Tečajev pri Strmini se udeležujejo ljudje, ki želijo nadgraditi pohodniško izkušnjo ali ki bi radi plezali, pa to raje počnejo v varovanem okolju. Med tečajniki so v večini dekleta in žene v starostnem razponu od 20 do 50 let.
Drugi razlogi za feratanje so poleg preizkusa plezalne opreme še preizkus znanja hoje in uporabe varoval, preizkus samega sebe in fizične pripravljenosti ter preizkus psihične pripravljenosti v smislu odzivanja na izpostavljenost in višino.
Uporaba ferat v Sloveniji je za zdaj še brezplačna, ob plačilu pa si lahko omislite vodenje gorskega vodnika ali vodnika PZS.
Seznam ferat v Sloveniji
1