SiolNET. Sportal Rekreacija
Vsebino omogoča Medex
  • Messenger
  • Messenger

Dolenjka, ki teče med oblaki

Vsebino omogoča Medex

Konec oktobra bo Ljubljana spet gostila največjo tekaško prireditev pri nas, že 24. zapovrstjo. Na lanskem ljubljanskem maratonu je posebno pozornosti vzbudila gorska tekačica Barbara Trunkelj, ki je prvič tekla na ravninskem maratonu in s časom 2,50:11 dosegla celo enega od boljših slovenskih rezultatov Slovenk na ljubljanskem maratonu. S 27-letno gorsko tekačico, sicer študentko arhitekture iz vasice Krka na Dolenjskem, smo se pogovarjali o njenih športnih uspehih in energiji, ki jo oskrbuje pri tekaških korakih ter podvigih.

Foto: Ultraks - Matterhorn ultrasky Foto: Ultraks - Matterhorn ultrasky

Barbari Trunkelj je lani zgolj 11 sekund zmanjkalo do tega, da bi se vpisala v klub "pod 2:50", ki ga je v Ljubljani doslej zmoglo osem Slovenk (Javornik, Vivod, Živko, Šurbek, Grandovec, Mravlje, Jereb, Krkoč). "Šele pred desetimi dnevi sem se odločila, da se preizkusim na maratonu," je lani po teku povedala 26-letna tekačica, ki na svoji prvi 42-kilometrski ravninski razdalji ni imela nobenih težav.

"Do 32. kilometra nisem imela nobene krize, potem pa sem nekoliko zmanjšala tempo, da me ne bi zdelalo, a je šlo. Moj cilj je bil teči pod tri ure, na koncu sem svoje cilje presegla. Zelo sem presenečena, bomo videli, kam me bo to vodilo. Mislim pa, da bom ostala zvesta gorskim podvigom, to mi zaradi narave bolj ustreza. Se pa zagotovo vidimo prihodnje leto v Ljubljani," je napovedala najhitrejša Slovenka v cilju 23. Ljubljanskega maratona. In res, če bo šlo vse po načrtih, bomo še bolje pripravljeno Barbaro tudi letos videli v Ljubljani.

Na lanskem dogodku je bilo na primer v cilju uradno 1.327 maratoncev in 326 maratonk, 3.856 tekačev je preteklo "najdaljši mali maraton na svetu" 21 km in 2.425 tekačic, ob tem pa je na 10 km sodelovalo tudi 2.961 tekačev in 2.563 tekačic. Skupaj torej kar 13.458.

Foto: Kranjska Gora trail Foto: Kranjska Gora trail

Barbara Trunkelj gotovo spada med naše najboljše rekreativne tekačice, a s tekom se je začela tekmovalno ukvarjati šele pred tremi leti, nikoli pa tudi ni bila članica katerega izmed tekaških klubov. Ljubezen do teka pa je, jasno, čutila že od nekdaj. "Tek je zame sprostitev. Občutek po teku in opravljenem treningu me navdaja z zadovoljstvom ter me opremi s prepotrebno energijo za opravljanje drugih obveznosti. Po treningu se enostavno bolje počutim," uvodoma pove Barbara Trunkelj.

Na prvo tekmovanje se je odpravila pred tremi leti, po prepričevanju prijateljice, kaj hitro pa je tudi ugotovila, da ima zelo hitre noge. "Prvič sem odtekla 21 kilometrov. Dosegla sem dober rezultat, potegnilo me je, zato sem se nato udeležila kar maratona v Istri. Tudi tam sem zmagala. Nato se je postopoma vse začelo razvijati, začela sem nastopati tudi na državnih prvenstvih v gorskem teku. Sledilo je povabilo v reprezentanco gorskega teka. Dobri rezultati so gotovo dobra popotnica in motivacija za naprej," razloži.

Pomoč z energijskimi geli Beepower

Barbara Trunkelj priznava, da se zaveda pomena ustrezne in uravnotežene prehrane pri doseganju športnih ciljev. "Vsekakor pa se zelo rada pregrešim, sicer ne tako, da bi vsak dan jedla nezdravo hrano, pa vendarle. Jem domačo hrano, veliko zelenjave, pridelane iz domačega vrta. Še zdaleč pa ne nisem pretirano obsedena s tem, kaj pojem. Nimam posebnega prehranskega tretmaja, pred tekmo pa resda gledam na to, da vnesem dovolj ogljikovih hidratov, sicer pa prisegam na raznoliko hrano. Poleti se najraje nagradim s sladoledom, zelo pa imam rada tudi rižev narastek na mlečni osnovi, raje kot s čokolado pa se posladkam s torto," razlaga. 

Kot pravi, na treningih in tekmah uporablja nov produkt na trgu, športni gel z medom - Beepower, ki so ga razvili v Medexu. Ta je obogaten z naravnimi izvlečki ter narejen po meri aktivnih športnikov in rekreativcev.

"Beepower je dobra in nova stvar na trgu. Gele uporabljam na maratonih. Rada imam med, včasih ga uporabljam namesto sladkorja, kot dodatek mlečnim rečem. Na tekmi si na visokih obratih, nič ti ne diši in pogosto si v skrbeh, kako bo določena stvar učinkovala. Medexov gel je na srečo dobro prebavljiv in ne povzroča želodčnih težav. Drugi geli so zame presladki, nujno jih moraš poplakniti z vodo. Prej sem uporabljala druge gele, ta pa mi je še posebej všeč. Gre za slovenski izdelek z naravnimi sestavinami. Med mi je najbolj všeč, tudi sicer ga imam rada. Redno ga uživam. Gel je primeren takrat, ko začne zmanjkovati energije, najpogosteje jih uporabljam na tekmah, in sicer od dva do tri na uro. Uporabljam tako BeePower Endurance kot tudi BeePower Nitro. Razlika je v okusu in sestavinah, dobljena energija pa je pri obeh zagotovljena. Medexovim izdelkom zaupam, ker so razviti v Sloveniji in iz naravnih sestavin brez umetnih aditivov," meni Barbara Trunkelj.

Najbolj ponosna na dosežek iz Planice

Raznolikost in odlične tekaške sposobnosti je sogovornica pokazala z osvojitvijo najtežjih 400 metrov na svetu, Red Bull 400 Planica – dosežek, na katerega je tudi najbolj ponosna, saj je Pod poncami že dvakrat zmagala. Najbolj ponosna je na dosežke v Planici. "Gre za 400 metrov teka po velikanki in 200 metrov nadmorske višine od vznožja do vrha. 400 metrov po velikanki sem pretekla v času 6:24. Na dogodek vedno pride močna konkurenca iz vseh vetrov, različni športniki … Planica je posebna, zanimiva, nihče si ne predstavlja, kako je vse to videti, kakšna je tehnika. Ko prideš na prizorišče, te kar malo strese, ko vidiš, kam boš mogel iti," razlaga Barbara Trunkelj.

Foto: Sportida Foto: Sportida

Posebej so ji v spominu ostali tudi letošnja preizkušnja na 30 kilometrov na Norveškem v Tromsu, pa tek na Matterhornu, pa Zermatt v Švicis 3.500 metri spremembe nadmorske višine. "Prav te preizkušnje so najbolj naporne, saj na višje ležečih tekmah že tako težko dihaš, spremembe višine pa so seveda še dodatno naporne. Brezpotja, grebeni, ledeniki, prepadi, melišča so sestavni del gorskih tekov," pove Barbara Trunkelj, ki se je na trailih oziroma gorskih tekih tudi že izgubila.

Najlepši trasi, na katerih je že tekla, sta po njenem tista v Matterhornu in v Tromsu. "Zakaj? Zaradi panorame, vremena lepše trase skoraj ni mogoče izbrati. Istočasno vidiš gore in morje. Škoda, da med turo ne moreš fotografirati, kako je lepo (smeh, op. p.). Od uspehov v gorskem teku sicer živijo le redki, praviloma sem sama od nagrad dobila predvsem razna oblačila, superge. Finančne nagrade so precej redke, teke v tujini pa si financiram sama. Sicer pa sem letos tek na Norveškem in Švico združila z dopustom, kombiniramo," pripoveduje Barbara Trunkelj.

Barbara Trunkelj

Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Gorski tek je številka 1

Bolj kot na ravninske poti na asfalt Barbara Trunkelj torej prisega na makadamske poti in razgiban teren. "Gorski tek je številka 1, resda pa se udeležim tudi določenih cestnih tekmovanj, letos bom na asfaltu tekla dvakrat. Še vedno raje tečem med oblaki kot pa pod mestnih ulicah. Ne maram gneče, najraje samo obujem superge, razvlečeno majico in odtečem v naravo, gozd. Pri gorskem teku mi je najbolj všeč, da za nobenim ovinkom ne veš, kaj te čaka. Na cesti konstantno držiš hitrost, pri gorskem teku pa je prav menjava ritma največji izziv. Moraš se navaditi na nenadne spremembe pulza. Da sem prišla v gorski tek, je sicer plod moje ljubezni do gora. Tam so razgledi, tam je narava, občutek osvajanja 'višincev' v tako lepi naravi je čisto drugačen, kot je na primer teči po Tromostovju. V hribe sicer hodim že od tretjega leta. Vsak konec tedna nas je mami naložila v avto in smo šli v hribe, ali v Julijske ali Kamniško-Savinjske Alpe. Nato smo v mojih najstniških letih to tradicijo prekinili, pozneje pa sem spet začela hoditi sama. V hribe se velikokrat odpravim v družbi svoje psičke, najraje pa se odpravim v Julijske Alpe," pove Barbara Trunkelj in doda, da opaža, da je gorski tek pri nas deležen določenega organizacijskega napredka, še vedno pa nam veliko manjka v primerjavi z nekaterimi tekmovanji v tujini.

Foto: Miha Zanoškar - Tromso skyrace Foto: Miha Zanoškar - Tromso skyrace

"Le kaj mi je tega treba?"

In kakšni so njeni rituali pred tekmo? "Nič posebnega, dober spanec, zmanjšam intenzivnost in količino treningov, povišam vnos hidratov z makaroni in rižem. Čim bolj sproščeno. Pritisk sem si sicer letos ustvarila v Planici, po tem, ko sem lani tam že slavila zmago. Včasih si moram dopovedati, da ne bo nič narobe, tudi če mi ne uspe rezultatsko uspešna tekma, ker je navsezadnje tek le moj hobi ter si neuspeha ne smem preveč jemati k srcu. Na tekmah imaš praviloma veliko opravka sam s seboj, tako da med tekom nikoli ne razmišljam o čem drugem kot o tem, kako bi čim bolj uspešno pritekla v cilj, ter o tem, kako bo na koncu lepo. Dobri rezultati mi dajejo samopotrditev, občutek zadovoljstva, zavedanja, da delam dobro in da sem na pravi poti. Na srečo sem imela za zdaj srečo s poškodbami. Sem pa imela lani primer zvitega gležnja, 10 dni pred tekmo, ko mi ni uspelo niti stopiti na nogo, pa sem potem z ustrezno fizioterapijo vseeno pritekla v cilj tekme v Zermattu. Zvin gležnja je sicer pri gorskem teku povsem običajen, teren je raznolik, vsakič drugače obrneš stopalo. Kolena sicer za zdaj pri meni niso trpela, kljub temu, da tek navzdol povzroča mnogo težav. Tek navzdol sicer zame osebno pomeni največje preglavice, saj se držim nazaj in se ne spustim, kot bi se morala. Preostale tekmovalke se preprosto spustijo na klancu in nato ostanejo sproščene tudi na preostanku teka, sama pa zaradi zaviranja postanem utrujena," pripoveduje Barbara Trunkelj.

Foto: Alkjaž Repnik Foto: Alkjaž Repnik

Na vprašanje, ali je maraton po njenem mnenju zdrav, odgovarja: "Do neke mere je. Če upoštevaš regeneracijo, mislim, da ne bi smelo biti nič narobe. Če pretiravaš, pa gotovo ni zdravo. Dobrodošlo je tudi, da ti kakšen strokovnjak napiše program teka."

In kaj po njenem v teku šteje več: talent ali delo? Talent ali trening: kaj po njegovem določa športni uspeh? "Eno brez drugega ne gre, gotovo. Dopolnjevanje, eno je talent, a brez treninga in dela ne gre," odgovori uradno najboljša gorska tekačica pri nas v lanskem letu.

Sama svoj šef

Kljub temu, da je članica reprezentance v gorskem teku, pa si treninge praviloma sestavlja sama. Zadnja tri leta tako vsak dan opravi dva treninga, ob koncu tedna pa ima prosto. Takrat se najraje odpravi v hribe.

"Prvi trening, ki traja do dveh ur, praviloma začnem ob šestih zjutraj. Takrat se posvečam vajam za moč, stabilizaciji, ravnotežju, raztezanju, jogi. Popoldne pa grem še trikrat na teden teč, preostale dni pa grem na kolo ali pa v hribe. Rada odigram tudi kakšno partijo tenisa. V povprečju sicer na teden odtečem med 40 in 50 kilometrov. Predstavljam si, da bo ob nastopu prve službe v arhitekturi časa za tek manj (smeh, op. p)," razlaga Barbara Trunkelj.

Foto: Osebni arhiv Foto: Osebni arhiv

Priznava, da se ji vseeno malce pozna, da nikoli ni pristala v tekaškem trenažnem "kalupu". "Seveda se pozna, če imaš vseskozi svojega trenerja, da se pravilno lotiš priprav na določeno tekmo, da opraviš regeneracijo, da te nekdo nauči pravilne tehnike teka. Pri tem imam še veliko rezerve. Včasih mi je malce žal, da v mladih letih nisem trenirala atletike, a tako je pač bilo (smeh, op. p.). V reprezentanci sicer imamo selektorja, ki nas trenira na pripravah, sicer pa sem prepuščena sama sebi. Treniram, kakor treniram," omeni Barbara Trunkelj.

Domača podpora

Sogovornica poudarja, da doma dobro sprejemajo njeno ljubezen do teka. "Uvideli so, da mi to veliko pomeni, in me podpirajo, tako mati, oče kot tudi partner. Vsi tudi radi obiskujejo gore ter me spremljajo na tekmah. Mama mi sicer večkrat reče, da bom čez par let vsa polomljena, če bom tako nadaljevala, ampak menim, da se je ustrezna regeneracija temu dobra protiutež. Nekaj časa sem samo tekla in tekla, danes pa veliko več poudarka namenim regeneraciji in vajam za moč," komentira Barbara Trunkelj, ki od slovenskih športnikov posebej ceni Petro Majdič, za katero pravi, da je iz sebe vedno znala iztisniti zadnje atome moči. "V tujini pa posebej cenim Kiliana Jorneta in Emelie Forsberg, ki sta sicer par tudi v zasebnem življenju. Gre za Španca in Švedinjo, ki živita na Norveškem, sta tudi avtorja raznih knjig, ki jih sama rada prebiram," pravi Barbara Trunkelj.

Foto: Uroš Kožar Foto: Uroš Kožar

Z Ljubljanskega gradu na Triglav

V lanskem letu se je Barbara Trunkelj lotila tudi prav posebnega izziva. Skupaj s kolegoma tekačema, Luko Hrenom in Urošem Kožarjem, so združili zabavo, svojo ljubezen do teka in narave - pa tudi do premikanja osebnih meja - in se podali na tekaški izziv z Ljubljanskega gradu do Triglava v 24 urah. Izbira štartnega mesta ni bila naključna, saj lahko ob lepem vremenu in ob pravem kotu z gradu vidiš delček največjega slovenskega vrha. Trojica, ki je v preteklosti dosegala že vidnejše rezultate na tekaških tekmovanjih, ni tekla ves čas. Vmes so se ustavljali in polnili svoje baterije. Na planini Voje pa so tek zamenjali za hojo in se podali proti najvišjemu slovenskemu vrhu.

"Naredili smo 6.000 metrov nadmorske višine. Obdelali smo vse hribe na poti na Triglav. Štartali smo v petek ob 21. zvečer, na cilj pa prispeli 23 ur pozneje. Na koncu smo bili precej utrujeni (smeh, op. p.). Najhuje se je bilo nato spustiti do prenočišča na Planiki. Sama sem imela še idejo, da bi šli isti dan domov, na srečo me kolega nista poslušala (smeh, op. p.). Vsega skupaj smo premagali okoli 120 kilometrov. Preizkušnja je služila kot dobra priprava za naša tekmovanja. Tovrstni podvigi so mi pri srcu. Kolega sta šla letos na primer še na 200-kilometrski krog okoli Julijcev ter naredila 8.000 metrov višinske razlike," pove Barbara Trunkelj.

Foto: Uroš Kožar Foto: Uroš Kožar

Ste športnik ali športnica, ki natančno ve, po kolikšnem času ali razdalji telo potrebuje dodaten vir energije za dosego načrtovanega končnega rezultata? Ste med tistimi, ki tečejo, kolesarijo, plavajo in hodijo brez časovnih ciljev, a z željo, da vedno dosežejo, kar so si zadali, z dovolj moči za osebno potrditev, da zmorejo? Tako prvi kot drugi in tretji boste s športnim gelom BeePower Endurance na osnovi medu med aktivnostjo in po njej občutili še večje zadovoljstvo s samim sabo.

BEEPOWER ENDURANCE

Namenjen je povečanju psihične in fizične vzdržljivosti med dolgotrajno vadbo. Njegova glavna učinkovina je ekstrakt rožnega korena (Rhodiola rosea). Študije potrjujejo, da vpliva na odpornost proti fizičnemu in psihičnemu stresu, kar vpliva na povečanje vzdržljivosti med športno aktivnostjo.

Kupi zdaj

 

BEEPOWER NITRO BOOST

Namenjen je povečanju moči in eksplozivnosti pri intenzivnih vadbah. Glavna učinkovina je ekstrakt rdeče špinače (Amaranthus hypocondriacus). Ta vsebuje naravno prisotne nitrate, ki se v telesu pretvorijo v dušikov oksid, naravno signalno molekulo, ki širi žile ter poveča dotok hranil in kisika do mišic.

Kupi zdaj

Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač


Preberite tudi:
Medex, kolesarstvo Sportal Slovenske kolesarke, ki spadajo v sam svetovni vrh Janez Klančnik Sportal Korošec, ki blesti na kolesu, v vodi in tekaških copatah Matic Modic Sportal Energija, ki oskrbuje slovenske rekreativce

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin