NK Olimpija
Sreda, 23. 3. 2022, 6.00
3 mesece, 1 teden
Spomini na Roberta Prosinečkega kot igralca Olimpije
Branko Oblak: Prosinečki je odlična rešitev za Olimpijo, a …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,09
8
Ko je Robert Prosinečki v sezoni 2002/03 nosil dres Olimpije in nastopal za Bežigradom, je bil večji del sezone njegov trener Branko Oblak.
V 1. SNL je igralo mnogo znanih nogometnih imen, s tako uspešno kariero, kot jo je imel Robert Prosinečki, novopečeni trener Olimpije, pa se ni mogel pohvaliti nihče. "Vesel sem, da je podpisal za Olimpijo," je navdušen njegov nekdanji trener Branko Oblak, o fenomenu, ki ga predstavlja priljubljeni Hrvat "Veliki žuti", pa je spregovorilo še nekaj nekdanjih soigralcev, s katerimi si je v sezoni 2002/03 delil slačilnico v Ljubljani.
Sobotni intervju z Robertom Prosinečkim o njegovi nogometni karieri
Včasih je na Hrvaškem navduševal Slovenec Branko Oblak, bil je član znamenite zlate generacije splitskega Hajduka sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, tri desetletja pozneje pa je na slovenskih tleh za atrakcije in dvig kakovosti, s tem pa tudi prepoznavnost celotne lige skrbel Hrvat Robert Prosinečki. Za Bežigradom, Olimpija je domovala še na dotrajanem Plečnikovem stadionu, je hrvaškega velemojstra v zeleno-belem dresu vodil prav Oblak.
Nekdanjega varovanca je ohranil v zelo lepem spominu. Še več, prepričan je, da bi lahko Olimpija z njim kot trenerjem ogromno pridobila. "Prosinečki je odlična rešitev za Olimpijo. Bil je odličen nogometaš, zelo v redu je tudi kot človek. Ne Ljubljana ne Olimpija ne moreta z njim prav ničesar izgubiti," je nekdanji slovenski nogometni zvezdnik zadovoljen, da je ljubljanski klub našel skupni jezik s Prosinečkim.
"Vesel sem, da je podpisal pogodbo z Olimpijo, je pa vprašanje, kako mu bodo preostali v klubu sledili. Ni namreč vse odvisno od njega. Bomo videli, kaj bo rekel predsednik in kaj vse bodo v klubu naredili zanj," je izrazil skrb nekdanji slovenski selektor, ki se je lahko kot trener Olimpije nagledal mojstrovin Prosinečkega.
Grabić: Na pesku se je metal na glavo za vsako točko
Dejan Grabič se je od Roberta Prosinečkega naučil ogromno.
"Kot igralec, čeprav je bil že v letih, je fante naučil nogomet. Z njim so mnogo pridobili, bil je pravi vodja na igrišču. Najbolj je očaral Grabića. Ta je bil zaljubljen vanj," nam je dal Oblak več kot primeren razlog, da za spomine o tem, kako je bilo sodelovati s Prosinečkim kot soigralcem pri Olimpiji, povprašamo zdajšnjega, dolgoletnega trenerja Brava.
"Robi je bil eden od mojih nogometnih vzornikov. Najbolj sta me navdušili njegova strast do nogometa in preprostost. Spomnim se, da se je v tistem obdobju v Olimpiji vračal v tekmovalni ritem po operaciji hrbtenice. Vsak dan pred treningom smo igrali dvojice nogotenisa. On in Dušan Kosić proti Jalnu Pokornu in meni. Kljub zdravstvenim oviram se je na pesku pod glavno tribuno metal na glavo za vsako točko, izvajal t. i. škarjice in podobno. Bil je velik tekmovalec. Zelo se veselim, da ga bom po dolgih letih spet videl v živo. Je krasna oseba. V tokratnem obdobju pri Olimpiji mu želim veliko uspehov, zmag, razen na tekmi z Bravom," se nekdanji nogometaš Olimpije Dejan Grabić veseli ponovnega snidenja s Hrvatom, ki je v nogometu pustil svojstven pečat.
"Kot mulcu mi je govoril, naj samo stečem in me bo že našel"
Čeprav Prosinečki ni izstopal po najbolj zdravem življenju, v njegovi roki se je še kako pogosto znašla cigareta, ga to ni motilo, da ne bi na igrišču dosegel tistega, kar je želel. "Je ena največjih legend jugoslovanskega nogometa. Na njegovi prvi tekmi v Velenju, ki jo je odločil, je po tem, ko smo se po tekmi usedli v slačilnico, najprej iz svoje torbice vzel cigarete. Prižgal je cigareto. Dejansko mu nobeden ni mogel nič reči. Tudi pozneje v pogovoru nam je dal vedeti, da niti v Realu niti Barceloni ni imel težav s tem, kaj šele pri Olimpiji," se je v nedavnem intervjuju v sklopu Sportalove rubrike Druga kariera, obdobja, ki ga je pri Olimpiji preživel s Prosinečkim, spominjal Janez Aljančič.
O nepozabni anekdoti z Robertom Prosinečkim:
"Bil je klasa vseh klas. Prišel je dejansko na koncu svoje kariere, v Olimpiji treniral z napol zavezanimi nogometnimi čevlji, kadil cigarete in pil, na igrišču pa te je vseeno zadel 'na nogo'. Spomnim se, ko mi je kot mulcu govoril, naj samo stečem in me bo že našel. ("Ti samo idi, ja ću te naći," se je, da je bilo še bolj prepričljivo, izrazil v hrvaškem jeziku, op. p.) In točno tako je bilo. Stekel si naprej, on pa ti je podal idealno diagonalno žogo. Sam si si bil kriv, če si jo slabo sprejel," je občudoval znanje Hrvata, dokazanega asa svetovnega nogometa, a tudi svojevrstnega boema v slačilnici.
Žlogar: Za nas je bila to velika stvar
Anton Tonči Žlogar si je v dresu Olimpije priigral tudi vpoklic v slovensko člansko reprezentanco.
Njegov kapetan pri Olimpiji je bil Anton Žlogar. "Takrat sem bil v Olimpiji kapetan. Robi se nam je pridružil malce pozneje, v petem, šestem krogu. V klubu smo se dogovorili, da ostajam kapetan. Če bi se odločili, da bi bil kapetan Robi, ne bi bilo nikakršnih težav. To je bilo obdobje, ki se ga z veseljem spominjam. Robi ima v sebi zmagovalno miselnost, njegove človeške vrednote so izjemne. Bil je pravi vodja, na nas je prenašal pozitivno miselnost. Vedno je želel zmagati. V vsem. V nogometu na treningu na dva gola ali pa v nožnem tenisu, vseeno. Lahko smo samo požirali njegovo znanje. Za nas je bila velika stvar, da smo si lahko delili slačilnico s takšno osebo," je Žlogar, zdajšnji selektor Slovenije do 19 let, vesel, da se je Prosinečki po dveh desetletjih vrnil na sončno stran Alp.
"To je zelo pozitivno za slovenski nogomet," je prepričan. Pri tem je poudaril, da se je Prosinečki v tujini že večkrat dokazal kot trener. Na igrišču, ko je bil še igralec, je dosegel neprimerno več, a se lahko pohvali tudi z zgledno trenersko kariero. Kakšna pa je sploh bila nogometna pot 53-letnega Hrvata, rojenega na nemških tleh?
Svetovni prvak z mladinci Jugoslavije
Svetlolasi Robert Prosinečki je hitro postal ljubljenec beograjske Crvene zvezde, s katero je leta 1991 v Bariju postal evropski prvak.
Nogometni virtuoz, eden zadnjih sanjačev in romantikov žogobrca, za katerega so bili gledalci vedno pripravljeni odšteti denar za vstopnico, dobro pozna Slovenijo. V Ljubljani je gostoval že kot najstnik v jugoslovanski ligi, v kateri je najprej igral za zagrebški Dinamo, nato pa za Crveno zvezdo, s katero je pred 31 leti postal evropski prvak. Z mladinsko zasedbo Jugoslavije, z znamenitimi Čilenci (še Davor Šuker, Zvonimir Boban, Robert Jarni, Predrag Mijatović, Igor Štimac …) je leta 1987 postal svetovni prvak.
Zelo hitro se je ustalil kot redni jugoslovanski članski reprezentant, v polno zadel tako na SP 1990 v Italiji kot tudi na SP v Franciji osem let pozneje, ko je že nosil dres samostojne Hrvaške. S kockastimi je pod vodstvom Miroslava Blaževića - Ćira, tistega stratega, ki je sredi osemdesetih letih poskrbel za legendarno izjavo, da bo pojedel diplomo, če bo Prosinečki postal velik nogometaš, osvojil senzacionalno tretje mesto.
Najprej pri Realu, nato še za Barcelono
Ko je zapustil Crveno zvezdo, je oblekel dres madridskega Reala.
Ko je bil na vrhuncu moči, ravno po evropskem naslovu Crvene zvezde in razpadu Jugoslavije, se je iz Beograda preselil v Madrid, nosil dres Reala, a mu jo je v nepravem trenutku zagodlo zdravje. Izgubil je stik z elito, a ga nato hitro spet našel. Prek Ovieda si je prislužil ponudbo Barcelone, nadaljeval pestro nogometno pot pri Sevilli, nato pa ga je domotožje vrnilo v Zagreb.
Leta 2000, ko mu je zaradi manj športnega življenja padla raven fizične pripravljenosti, a je znal vse skupaj kompenzirati z izjemno tehniko, sposobnostjo preigravanja in natančnimi predložki, se je preselil v Belgijo, nato pa naredil izjemen vtis še pri Portsmouthu, kjer je spoznal Mladena Rudonjo.
Na Otoku je navduševal ljubitelje nogometa tudi z atraktivnimi zadetki, doseženimi s prostih strelov.
To je bilo usodno srečanje, brez katerega bi Olimpija včeraj težko sklenila dogovor s Prosinečkim. Koprčan, zdajšnji športni direktor zmajev, ga je že v začetku tisočletja prepričal, da se je po manj uspešnem nastopu na SP 2002 v Aziji, kjer je Hrvaška izpadla po skupinskem delu, vrnil v bližino Zagreba. To je bila tudi Robertova želja, saj je želel biti v bližini hudo bolnega očeta.
Sretan rođendan #HappyBday Robert Prosinečki#Hrvatska #Croatia #Jugoslavija #Yugoslavia #DinamoZagreb #CrvenaZvezda #RealMadrid #RealOviedo #Barcelona #Sevilla #HrvatskiDragovoljac #StandardLiege #Portsmouth #Olimpija #Zagreb #NoviMarof pic.twitter.com/wH0BekPu5Z
— Stickerpedia (@Stickerpedia1) January 12, 2019
Pri Olimpiji, čeprav je imel takrat že 33 let in težave s hrbtenico, je izstopal. V Ljubljani je poskrbel za nogometno evforijo, navduševal tako trenerja Branka Oblaka kot tudi soigralce. Navijači so noreli in bili presrečni, da je zeleno-beli dres oblekel takšen nogometni velikan, vešč vsakotedenskega ponavljanja atraktivnih potez.
Ko je kot trener Crvene zvezde gostoval v Stožicah, kjer bo v začetku aprila debitiral kot trener Olimpije, mu je tedanji športni direktor Olimpije Milenko Ačimović izročil priložnostno darilo.
Olimpiji je sprva šlo kot po maslu. Postala je jesenski prvak, nato pa je spomladanski del prinesel slabše rezultate. Začeli so se krhati odnosi med mladim podjetnikom Jurijem Schollmayerjem in trenerjem Oblakom. Ekipi se je pridružil tudi Miran Pavlin, a Olimpije ni bilo več pri vrhu. Nekaj krogov pred koncem je Oblak zapustil zmaje, njegov naslednik, žal že pokojni Suad Beširović, pa je popeljal ljubljanski klub do pokalne lovorike. Na krilih Prosinečkega, ki je dosegel odločilni zadetek na tekmi v Celju.
Nazadnje je deloval v Turčiji
Bil je tudi selektor Bosne in Hercegovine.
Po koncu sezone 2002/03 se je Prosinečki vrnil v Zagreb, zaigral za istoimenski klub, nato pa se počasi poslovil od igrišč. Podal se je v drugačne vode, sprva je bil pomočnik trenerja in športni direktor pri Zagrebu, kjer je med drugim odkril tudi zdajšnjega kapetana Domžal Senijada Ibričića, nato je štiri leta pomagal Slavenu Biliću, nekdanjemu soigralcu iz reprezentance, s Hrvaško nesrečno izpadel v četrtfinalu Eura 2008, leta 2010 je postal trener Crvene zvezde, z njo osvojil srbski pokal, nato pa so ga za svojega vzeli Turki. Pri Kayserisporju je bil tako priljubljen, da so mu ponudili priložnost kar dvakrat.
Zanimal ga je tudi reprezentančni nogomet. Vodil je Bosno in Hercegovino, jo popeljal v play-off za evropsko prvenstvo, pred tem tri leta vodil Azerbajdžan in pokvaril načrte marsikateremu favoritu, nazadnje pa je deloval v "koronskem" letu 2020, ko je tri mesece vodil turški Denizlispor, a ga hitro zapustil zaradi skromnih rezultatov.
V Turčiji je vodil dva prvoligaša. Kayserispor in Denizlispor.
Zdaj se prvič kot trener podaja v slovenski nogomet. Preizkusil se bo kot strateg Olimpije, kluba iz Ljubljane, pri katerem je pred dvema desetletjema poskrbel za veliko evforijo, ognjeni krst pa bo doživel 3. aprila v Stožicah proti Radomljam. Branko Oblak, Janez Aljančič, Tonči Žlogar in Dejan Grabić mu želijo veliko uspeha. Popravek. Grabić mu želi veliko uspeha, a ne na ljubljanskih spopadih z Bravom.
8