NK Maribor
Petek, 22. 4. 2022, 12.50
3 mesece, 3 tedne
Gregor Bajde
''Pogledali smo si v oči in si rekli, da to ni za nikamor''
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,73
1
Gregor Bajde je v sredo v izdihljajih srečanja odločil polfinalni pokalni obračun z Domžalami v korist Brava.
Gregor Bajde je pri 27 letih že stari znanec slovenskih prvoligaških zelenic. Nastopal je v ligi prvakov, osvajal lovorike, se podpisal pod več kot 40 zadetkov, a tako sladkega zadoščenja, kot ga je občutil v sredo, še ni doživel. "To je bil moj največji zadetek kariere," nam je po zgodovinskem pokalnem uspehu proti Domžalam zaupal junak Brava.
To so najlepši tedni v življenju Gregorja Bajdeta. Čez mesec dni bo postal očka, občutek sreče in ponosa je s slovensko nogometno javnostjo delil že po tekmi s Celjem, ko je zadel v polno in proslavljal zadetek po "brazilskem" vložku, ko je dojenčka pod dresom ponazarjala žoga. Srečnih trenutkov pa ne bo manjkalo le v družinskem življenju, doživlja jih tudi v nogometnem.
Fotogalerija s tekme med Bravom in Domžalami, foto Grega Valančič/Sportida:
Bajde je namreč Bravo popeljal do najbolj odmevne zmage v zgodovini mladega ljubljanskega kluba. Članska zasedba Šiškarjev, ki jih druži ljubezen do rumene barve, je začela tekmovati šele leta 2013. Slabo desetletje pozneje že napada prvo lovoriko. Po tekmi, o kateri se bo v Spodnji Šiški še dolgo govorilo, se je namreč Bravo uvrstil v svoj prvi veliki finale!
Dišalo je po potopu Šiškarjev
Ko je februarja zatresel mrežo Celja, je kot bodoči novopečeni očka proslavil zadetek na zelo prepoznaven način.
Polfinalni obračun je sprva namigoval, da bi se lahko končal povsem drugače. Domžalčani so v dvoboj z ogromnim vložkom vstopili odločnejši, dvakrat hitro so kaznovali neodločenost Brava. Povedli so z 2:0, dišalo je po potopu Šiškarjev, ki so igrali svoj prvi polfinale pokala v zgodovini. "Slabo smo odprli tekmo. Res slabo. Nismo bili sproščeni, nismo bili dobri v tem, kar nas je krasilo celotno sezono," se je 27-letni napadalec iz Spodnjega Hotiča čudil skromnemu začetku gostiteljev, ki so pregoreli v preveliki želji in parali živce trenerju Dejanu Grabiću. Domžale so to znale izkoristiti.
No, v drugem delu pa so maloštevilni gledalci, med katerimi izstopajo mladi simpatizerji Brava, večinoma klubski podmladek z družinami, dočakali preobrat, kakršnega na tekmah s tako velikim vložkom, šlo je za preboj v finale pokala, s tem pa tudi možnost osvojitve tako lovorike kot tudi Evrope, v Sloveniji ne vidimo prav pogosto. Pisala se je zgodovina, Bajde pa je postal nesporni junak dneva!
Nepozabno slavje Brava po zgodovinskem preboju v finale pokala
"Med polčasom smo si marsikaj povedali. Usedli smo se, pogledali drug drugemu v oči in si povedali, da to ni za nikamor. Odločili smo se, da moramo v drugem polčasu več tvegati. In res, v drugi polčas smo vstopili z drugačno miselnostjo. Razlika je bila očitna. Kot dan in noč. Vedeli smo, da je to naša zadnja priložnost," je v drugem polčasu končno začutil energijo, ki jo je tako pogrešal v prvem delu.
Kot da bi prišla na igrišče druga ekipa
Martin Kramarič je izenačil na 2:2, nato pa je Gregor Bajde, še eden izmed nekdanjih nogometašev Maribora na delu pri Bravu, odločil zmagovalca.
In res. Bravo je po zaostanku z 0:2 vstal od mrtvih. Sledil je eden največjih preobratov v kratki zgodovini kluba. Ko je Bravo izenačil, pred zadetkom za 2:2 je sodnik pokazal na belo točko po asistenci VAR, se je že zdelo, da se bo razburljiv obračun prevesil v podaljšek. Slednjega pa vendarle ni bilo. V četrti minuti sodnikovega podaljška je zadel v polno Bajde. Nekdanji nogometaš Celja in Maribora, vmes za kratek čas tudi italijanskega drugoligaša Novare, je v izdihljajih srečanja popeljal Bravo v sedma nebesa.
"Zasluženo smo zmagali. To je bil konkreten preobrat. Kot da bi na igrišče v drugem delu vstopila druga ekipa. Stopnjevali smo ritem in zmagali," je presrečen, da je bil lahko del nepozabnega dvoboja. "Vedno, ko znižaš na 1:2, se potem tekmec sooča z malce panike. Ko smo zadeli še drugič, se nismo hoteli ustaviti. Hoteli smo še tretjega. In res. Sanjsko, epsko. Uspeli smo, gledalci so lahko uživali, spisali smo zgodovino. Bravo je prvič v finalu," je najbolj vesel, da je pomagal klubu do edinstvenega podviga, saj se bo prvič potegoval za lovoriko v finalu.
Trenutek sreče po zadetku za 3:2, ki ga ne bo nikoli pozabil.
In to 11. maja proti Kopru v Celju, kjer odlično pozna stadion Z'dežele, saj je na njem prebil zajeten del kariere. "Tam sem naredil prve prvoligaške korake. Rad se vračam na ta stadion, in komaj čakam finale. Seveda nas zdaj zanima naslov," ne skriva želja, da bi se Bravo pridružil Olimpiji in Interblocku na seznamu ljubljanskih klubov, ki so že osvojili pokalno lovoriko.
Tako pomembnega zadetka še ni dosegel
Članska zasedba Brava je bila ustanovljena šele leta 2013, prihodnji mesec pa bo že nastopila v prvem pokalnem finalu!
So Domžalčani morda po hitrem vodstvu z 2:0 podcenjevali Ljubljančane? "Ne bi rekel. To je bil povsem psihološki pojav. Ko so imeli 2:0, pač niso hoteli preveč napadati. A so imeli tudi priložnosti za povišanje prednosti na 3:1. Lahko bi se spet odlepili, a se je takrat izkazal naš vratar Orbanić. Zlasti ob strelu Šoštariča Karića. Na koncu se nam je izšlo ravno tako, kot smo si zamislili. Vesel sem za ekipo, igralce, za vse v klubu," živi najlepše dni, odkar se je lani vrnil v Ljubljano.
Po zmagi nad Domžalami se je ubadal s prijetnimi temami. Premleval je o vprašanju, ali je kdaj pred tem že dosegel večji zadetek, in spoznal, da ga ni. "Tako pomembnega zadetka v karieri, doseženega v zadnjih sekundah, še nisem dosegel. Pa sem igral mnoge velike tekme, tudi v ligi prvakov. Vesel sem, da mi je to uspelo z Bravom, ki je igral prvič v polfinalu pokala. Zdaj smo v finalu, in naredili bomo vse, da ga osvojimo. To je izjemna priložnost," že odšteva tedne do vrhunca sezone, ki prinaša ogromen vložek. Zgodil se bo 11. maja.
To bo njegov peti pokalni finale. S Celjem je ostal praznih rok proti Mariboru in Kopru, nato je z Mariborom po loteriji 11-metrovk premagal Celjane, pa nato ostal praznih rok v Celju proti Olimpiji. Na tisti tekmi ni igral.
Po tekmi je sledilo ogromno slavje. "Solz sreče nisem opazil v slačilnici, sem pa videl pri vseh v očeh poseben lesk. Dokaz o tem, kako smo bili veseli. Ta zmaga je res nekaj posebnega. Le nekaj nas je že igralo v finalu pokala, preostali pa so dokaj neizkušeni. To je velika stvar za klub. Zato smo se znali poveseliti, po tekmi je padlo tudi kakšno pivo," so si Šiškarji dali duška po napredovanju v finale.
Še enkrat z Domžalami, ki so jim pokvarili sezono
Bravo je v zadnjih krogih državnega prvenstva, čeprav tudi tam ni bil daleč od morebitnih uspehov (v evropskem spopadu za četrto mesto je imel proti Muri pri 1:1 dve zelo zreli priložnosti za vodstvo), ostajal brez zmag. Kot da bi varčeval z močmi in se osredotočal le na izziv, ki ga ponuja pokal. V nedeljo se bo za točke pomeril z Domžalčani, ki jim je v sredo uničil sezono.
Bajde to sezono, v kateri Bravo znova ruši mejnike, doživlja kot pokazatelj, da so v preteklosti dobro delali. In da lahko iz sezone v sezono še stopnjujejo dosežke. "Dobro se dela, plod tega je tudi vedno več prodaj igralcev v tujino. Klub je na pravi poti. Je razvojni klub, večina klubov pač živi od prodaje," je prepričan, da bi lahko Bravo v bližnji prihodnosti postal standarden član slovenske nogometne elite, ki bi znal kdaj potrkati tudi na vrata najvišjih mest na lestvici.
Po zmagi nad Domžalami so igralci dobili dva prosta dneva. Čeprav bi lahko v prvenstvu matematično še zakuhali boj pri vrhu, zlasti za četrto mesto, ki bi ob pokalnem naslovu Kopra še vodilo v Evropo, bi za to potrebovali tudi niz čudežnih rezultatov tekmecev. Raje so se odločili, da bodo vse stavili na pokal. Je pa zanimivo, da jih v nedeljo znova čaka tekma z Domžalami, ki so jim v sredo zadali krut udarec. Po tem, kar je Djuranovićeva četa doživela v Spodnji Šiški, bi Domžale, ki se jim je s porazom v Ljubljani podrla sezona, veliko raje zaigrale proti kateremu izmed preostalih tekmecev. Spomin na Bravo je pač zelo boleč. A mimo urnika ne gre, tako je odredil prvoligaški žreb, ki ga je treba spoštovati.
Maribor je za Slovenijo Real Madrid
Tako je nastopil na tekmi lige prvakov proti moskovskemu Spartaku, pri katerem se je takrat dokazoval hrvaški reprezentant Mario Pašalić.
Podobno velja tudi za Bajdetovo kariero. Nekaterim stvarem se preprosto ni mogel izogniti. Čeprav je nekoč spadal med najbolj obetavne slovenske nogometaše, si prislužil tovrsten status že pri Celju, nato pa se leta 2015 tako prikupil Mariboru, da so vijolice zanj plačale celjskemu klubu 300 tisoč evrov, njegova kariera, tu sloni poudarek zlasti na zadnjih sezonah, ni doživela takšnega napredka, kot ga je marsikdo napovedoval. In pričakoval. Moral je izkusiti tudi marsikatero manj prijetno izkušnjo. Največ jih je doživel v Mariboru, kjer sta se mu najprej cedila med in mleko, v zadnjih sezonah pa je izgubil stik z redno tekmovalno formo.
"Maribor je po organizaciji in vsem drugem za Slovenijo Real Madrid. Ima pa tudi Bravo dobre pogoje in organizacijo, plače ne zamujajo, da ne bi kdo česa napačno razumel. Lani sem dobro vedel, zakaj grem k njemu. Zaradi želje, da si povrnem minutažo. Da dobim nazaj v noge minute. Gotovo bi si želel še več zadetkov (v tej sezoni jih je dosegel pet, od tega štiri v prvenstvu, op. p.), a moram upoštevati zahteve trenerja in se podrejati ekipi,'' je zadovoljen z odločitvijo, da se je lani iz Ljudskega vrta preselil prav v Šiško, kjer je v službi kluba in izpolnjuje vse trenerjeve želje.
Podreja se željam trenerja Dejana Grabića, tako da ga v fazi obrambe čaka ogromno zadolžitev.
Njegova prihodnost je za zdaj negotova. Po koncu sezone mu poteče pogodba z Bravom. "Če bi se Bravo uvrstil v Evropo, bi mi to zagotovo dalo misliti. Po koncu sezone bo sledil pogovor s športnim direktorjem, pa bomo videli, kako in kaj," si noče zapirati vrat pri ljubljanskem klubu, pri katerem čuti vidno manj pritiska, kot ga je v dresu Maribora.
O tem, kaj se mu je dogajalo v Mariboru, bi lahko razglabljal še dolgo
Tako se je leta 2015 veselil zadetka na večnem derbiju proti Olimpiji.
"Pri Mariboru si moral vsako sezono zmagati, Bravo pa je bolj razvojni klub in rezultat niti ni najbolj pomemben. Bolj sta razvoj in prodaja igralcev. Ker pa ni občutiti rezultatskega pritiska, je to po eni strani za mlade igralce, ki so v začetnem razvoju, še bolje, saj so bolj sproščeni. Hitreje lahko dobijo samozavest in se pozneje, ko se preselijo k večjim klubom, bolje spopadejo s pritiskom," bi mladim klubom priporočal igranje v takšnem klubu, kot je Bravo. Pri letošnjem finalistu pokala.
Njegovo kariero je najbolj zaznamovalo igranje v Mariboru. Z njim je dočakal tudi uresničitev sanj mnogih slovenskih nogometašev, igranje v ligi prvakov. Dobro se spominja leta 2015. Do takrat je s Celjem že dvakrat izgubil finale pokala, nato pa prestopil k Mariboru.
"Ko sem videl, kdo vse je v mariborski ekipi, sem takrat sprva pomislil, da bo v tem klubu res zahtevno. A se je razpletlo sanjsko. V prvi sezoni sem dal 15 zadetkov, od tega 13 v prvenstvu. Dokazal sem si, da zmorem. Po tem me ni bilo več strah. Prejel sem nekaj ponudb iz tujine, a ostal v Mariboru, kjer pa so se nato zgodile nekatere rotacije, o katerih bi lahko dolgo razglabljali. Maribor je pač specifičen. Tudi drugim so se dogajale podobne stvari. Vsak nosi svojo zgodbo. Resnično, ni enostavno v Mariboru. Težko je, če ne veš in ne poznaš, kako klub deluje. To moraš doživeti," je izpostavil strelec zmagovitega zadetka proti Domžalam.
V zadnjih sezonah je pri Mariboru pogosto padel na stranski tir in ostal brez priložnosti za nastop.
Zanimivo je, da sta zadnja zadetka proti Domžalam dala on in Martin Kramarič, nekdanja nogometaša Maribora, ki v Ljudskem vrtu nista našla popolne sreče. "Nisva edini primer. Še veliko jih je. Od Žana Karničnika, Nika Lorbka pa do … Tudi oni niso dočakali prave priložnosti. Mnogim, ki gredo iz Maribora, se potem odpre. Sam še zdaleč nisem pokazal vsega, kar znam. Pred menoj so najboljša leta," je prepričan, da tisto najboljše, kar lahko ponudi v nogometu, šele prihaja.
"Po tem, kar sem prestal v Mariboru, me ne more nič več uničiti"
Po številnih razočaranjih, ki jih je doživel pri Mariboru, se je lani odločil, da se bo vrnil v Spodnjo Šiško, kjer je branil barve Brava že kot najstnik.
Prepričan je, da so ga sezone, v katerih se je pri Mariboru manj uspešno potegoval za minutažo in večkrat grel klop kot pa igral na zelenici, učvrstile.
''Po tem, kar sem prestal v Mariboru in tujini, me psihološko ne more nič več uničiti. Vse me je utrdilo. Zato sem želel drugam. Nisem hotel več sedeti na klopi v Mariboru, ampak prestopiti drugam, kjer bi lahko igral. Verjel sem vase. Ko se mi je iztekla pogodba, sem imel določene ponudbe iz tujine, a sem se odločil za Bravo. Poznam pač to okolje, ligo, potreboval sem minute," se je rad vrnil v Ljubljano, kjer je nastopal za Bravo še kot golobradi najstnik v drugi ligi in si nabiral izkušnje tudi v drugi ligi.
Dobro desetletje pozneje se je podpisal pod zgodovinski zadetek za največjo zmago v zgodovini kluba. Zmago, ki odpira vrata edinstvenega podviga. Prve pokalne lovorike in prvega nastopa rumenih v Evropi!
Bravo je, če se Olimpija in Mura v različnih klubskih preoblekah štejeta za eno, 15. različni finalist pokala Slovenije:
Vsi finalisti pokala Slovenije:
Maribor 14 nastopov v finalu (devet lovorik)
Olimpija 11 (7)
Celje 10 (1)
Gorica 4 (3)
Koper 4 (3)
Domžale 3 (2)
Mura 3 (2)
Primorje 3 (0)
Interblock 2 (2)
Aluminij 2 (0)
Rudar Velenje 1 (1)
Korotan 1 (0)
Dravograd 1 (0)
Nafta 1 (0)
Bravo 1 (?)
1