Slovenija druga med vsemi: da se ne bodo le zdaj naslajali nad uspehi športnikov

Pustimo zdaj ob strani poletne in dvoranske športe, v katerih prav tako blestimo, in se dotaknimo le zimskih. Kar uprizarjajo naši športniki in športnice na olimpijskih igrah v Sočiju, je nekaj fascinantnega. Kot bi bili začarani ali z drugega planeta.

A niso … Stojijo na trdnih tleh in kažejo smer drugim, da lahko posameznik dobi zadoščenje. Trdo so namreč garali za te uspehe in zdaj žanjejo sadove. Nobenemu ni bilo prav nič dano v zibelko. Veliko odrekanja in prelitega potu je bilo potrebnega, da so se znašli na mestih, kjer jih celotna nacija časti. Kaj nacija, ves svet, saj so se v vsem športnem gladiatorstvu znašli tudi na naslovnicah številnih tujih pomembnih medijev.

V sredo je kot zadnji od Slovencev, nastopov in konkurentov za odličje še zdaleč ni konec, stopil na veliki zmagovalni oder deskar na snegu Žan Košir, ki si je v paralelnem veleslalomu prideskal bronasto medaljo. To je že sedmo odličje za dvomilijonsko Slovenijo. In po številu osvojenih medalj na milijon prebivalcev smo še vedno na izvrstnem drugem mestu tik za Norveško. Tam bomo ostali tudi po koncu iger. Številke povedo vse o velikosti športne Slovenije.

Neverjetno reklamo so ob dobitnikih medalj (Tina Maze, Peter Prevc, Teja Gregorin, Vesna Fabjan in Žan Košir) v času olimpijskih iger naredili tudi hokejisti. Morda se nekateri še ne zavedajo, kaj pomeni priti med najboljših osem ekip na svetu v športu, ki ima na zimskih igrah največjo veljavo. Celotna zemeljska polobla se je čudila, kaj je uspelo izbrancem Matjaža Kopitarja. Spisali so pomembno poglavje v zgodovini slovenskega športa.

Vsi ti uspehi že sami po sebi kličejo na dodatno pomoč. Državno pomoč, saj si naši športniki zaslužijo pravi status, če so že med največjimi ambasadorji Slovenije. Upamo, da se "odgovorni" nad njihovimi uspehi ne bodo naslajali le zdaj, ko so igre aktualne in še kakšen dan za tem, ko bo ugasnil olimpijski ogenj …