Sestra in brat? Evropa česa takega še ni videla.

V četrtek smo v Bakuju spremljali dvoboj v trapu in slovenski udeleženki po tekmi mešanih dvojic zastavili vprašanje.

''Brat in sestra? Za San Marino nastopata v ženskih dvojicah dve sestri. Da pa bi kdaj na velikem tekmovanju nastopila skupaj brat in sestra, sploh na zadnjih olimpijskih igrah, tega pa se res ne spomnim. Pri strelstvu je večja verjetnost, da se skupaj najdeta mož in žena, pa še to ne vedno v isti disciplini,'' nam je na evropskih igrah v Azerbajdžanu pojasnila Jasmina Maček, ko smo jo obiskali po nastopu v mešanih dvojicah, kjer je združila moči z bratom Boštjanom ter zasedla osmo mesto.

Prekmurska saga o družini, ki rada strelja glinaste golobe

Zanimalo nas je, če sta edina brat in sestra, ki se v streljanju na glinaste golobe potegujeta na najvišjih tekmovanjih, in dobili pritrdilen odgovor. Da ne pozna podobnega primera, nam je prikimal tudi njen brat Boštjan, ki je od nje starejši devet let in je tudi posredno vpleten, da je športno srečo našla v strelstvu.

Družina Maček velja za nekaj posebnega, saj preprosto obožuje disciplino trap v streljanju glinastih golobov. Prve temelje je postavil njen oče, nato se je začel s tem športom ukvarjati njen brat in na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu med posamezniki zasedel izvrstno sedmo mesto.

Ko se mu je pridružila še ona, je strelska saga o Mačkovih iz Prekmurja dobila pomembno nadaljevanje, zdaj pa je vse skupaj popestril še Boštjanov 13-letni sin, ki je že zelo spreten z orožjem in blesti v streljanju glinastih golobov. Tako kot očka oziroma teta, ki sestavljata slovenski vrh, za evropskega pa jim v tem trenutku še nekaj manjka.

''Kakšni tujci, ki naju ne poznajo, morda kdaj pomislijo, da sva zakonca, drugi, ki so v tem športu prisotni že dlje časa, pa seveda vedo, da sva brat in sestra,'' se je Jasmina zasmejala in pojasnila, da ni bila še nikoli deležna večjih nejevoljnih trenutkov, ko bi postala žrtev napačnih interpretacij sorodstvenih vezi.

Oče in brat je nista nikoli silila v strelstvo

Ponosna je na brata, ki se trudi, da bi s svojo strelsko opremo in rezultati predramil Slovenijo in ji skušal dopovedati, da v njej živijo tudi vrhunski strelci, ki radi streljajo v leteče glinaste tarče.

''Oče in brat me nista nikoli silila v to, da bi postala trapašica. Pač, bilo mi je zanimivo, ko sem prvič preizkusila. Tako je še danes, tako da imam rada ta šport, kjer je veliko odvisno od treninga, nekaj pa tudi od sreče.''

V četrtkovem nastopu v mešanih dvojicah v Bakuju je Jasmina pogrešala prispevek boginje Fortune, saj je zgrešila večino odločilnih strelov. Ko je bil slovenski par zelo blizu preboju v polfinale, si je dovolila, da je ostalo nepoškodovanih preveč glinastih golobov, tako da je vrhunska uvrstitev splavala po vodi.

Jasmina je to doživela zelo čustveno in planila v neutolažljivi jok, nato pa jo je brat potolažil, ona pa se je po tem, ko se je pomirila, z veliko mere samokritičnosti priznala: ''Imela sva priložnost, a sem jo jaz, ta mlajša, pač zapravila.''

Pri tem navajamo milejšo različico tistega, kar je odvrnila, saj je bil njen izraz še nekoliko bolj sočen in je še bolj doživeto opisoval občutek razočaranja, ki ga je bila deležna 34-letna Prekmurka.

Od njenega športa se ne da živeti

Nasmihalo se je napredovanje med šest najboljših, kjer bi bilo mogoče vse, tudi boj za medalje, nato pa sta Mačkova ostala pred zaklenjenimi vrati raja in se od evropskih iger poslovila z osmim mestom. Ne smemo pozabiti, da je nastopilo vsega skupaj deset mešanih dvojic, tako da sta prehitela le dva para in se v domovino vrnila nezadovoljna.

Če brat Boštjan zaradi narave dela vstaja med tednom zelo zgodaj, že ob tretji uri in nato s tovornjakom dostavlja kruh in moko, je Jasmina navajena veliko bolj poznih vstajanj. Zgodnejša ji niso potrebna, saj je redno zaposlena na razvojnem občinskem zavodu. Je projektni vodja, znanje, ki ga je pridobila pri študiju ekonomije, ki ga je tudi končala, pa ji je pri tem v veliko pomoč.

Ekonomija pride prav tudi pri seštevanju in odštevanju stroškov, ki so potrebni za resnejše ukvarjanje s tako dragim športom, kot je trap. ''Že tako vsak izmed naju komaj usklajuje svoj proračun, saj so plače bolj skromne. Od našega športa se ne da živeti, poleg vsega pa moraš še lastni zaslužek od dela vložiti v njega, saj si drugače 'mrzel'. Na pomoč nam delno priskoči zveza, tako da dobimo vsaj delno povrnjene stroške s tekmovanj, prejmemo tudi naboje, vseeno pa je še dosti lastnega vložka,'' je pojasnila najboljša slovenska strelka in obljubila, da z bratom še nista rekla zadnje.

Zelo ju mika pot na olimpijske igre v Rio de Janeiro, tako da jima za letos oziroma prihodnje leto prav gotovo ne bo manjkalo motivacije.