Petek, 20. 8. 2021, 7.00
10 mesecev, 2 tedna
Nosilec absolutnega svetovnega rekorda: "V najtežjih trenutkih se največ naučimo"
Miniserijo intervjujev s slovenskimi parašportniki, ki letos potujejo na paralimpijske igre v Tokio, smo začeli z lokostrelcem Dejanom Fabčičem, ki je priložnost za predstavitev predal svojemu prijatelju Frančku Gorazdu Tiršku.
Franček Gorazd Tiršek je dobitnik dveh srebrnih paralimpijskih medalj z iger v Londonu in Riu de Janeiru. Leta 2012 je dosegel tudi absolutni strelski rekord med invalidi in neinvalidi. Njegovo orožje je enako kot pri strelcih neinvalidih.
Slovenska odprava parašportnikov, ki potujejo na paralimpijske igre v Tokio, šteje sedem članov: lokostrelec Dejan Fabčič, kolesar Anej Doplihar, atlet Henrik Plank, strelec Franček Gorazd Tiršek, Franc Pinter, namiznoteniški igralec Luka Trtnik in plavalec Tim Žnidaršič Svenšek. Vodja odprave je dr. Boro Štrumbelj.
Franček Gorazd Tiršek tekmuje v streljanju z zračno puško stoje in leže ter v streljanju z malokalibrsko puško v leže. Zaradi prometne nezgode ima visoko poškodbo vratnih vretenc, njegova stopnja invalidnosti je tetrapareza. Po nesreči je bil hrom po vsem telesu, z vztrajnostjo mu je uspelo to nepredstavljivo oviro premagati in postavil se je na noge ter zaživel normalno življenje. Presrečen je, da mu je to uspelo. "Vse drugo, kar se dogaja z mano, je nagrada in tako je vsak dan lahko samo še nasmejan." Na treninge in na fizioterapije se pripelje sam, vseeno pa potrebuje veliko pomoči pri prenosu opreme, včasih tudi zaradi vremenskih razmer. S pomočjo bližnjih, mu uspeva, da lahko živi svoje sanje.
Oglejte si video:
Kako ste sprejeli dejstvo, da greste na svoje tretje paralimpijske igre?
Vsak športnik si želi nastopiti na največjih tekmovanjih, zato tudi treniramo. Želimo si zmagovati in dokazovati. Svoj cilj - osvojiti kvoto, sem dosegel na svetovnem prvenstvu v Sydneyju. Zaradi pandemije se je vse skupaj zamaknilo. Vsi smo se pripravljali v nevednosti in čakali, kaj bo.
Streljanje je že od mladosti stalnica v vašem življenju, saj ste že prej tekmovali v lovskem strelstvu. Kaj vam daje strelstvo, da ste se z njim ukvarjali že pred nesrečo?
Kot osnovnošolec sem bil lokostrelec. Že takrat sem v svoji kategoriji dosegal zelo odmevne rezultate. Pozneje sem se preizkusil tudi v lovskem strelstvu in postal državni prvak. Po prometni nesreči leta 2003 sem hitro spoznal, da šport pomaga človeku pri osebni rasti, pri ustvarjanju, zdravem življenju, zato sem se odločil, da se preizkusim v strelstvu pri športu invalidov in tako sem pričel s treningi v strelski družini Mrož Velenje. Naknadno sem se začel tudi profesionalno ukvarjati s strelstvom.
Visoka mera zbranosti in umirjenosti nujna za dobre uspehe
Katere so tiste osebne lastnosti, ki odlikujejo dobrega strelca z zračno puško?
Strelstvo zahteva veliko mentalno moč športnika – veliko koncentracije, umirjenosti in zbranosti. Te vrline so obvezne že na treningu, če hočeš dobro trenirati, da si na tekmovanjih zaupaš in si sproščen. Vse to se potem prenese tudi na samo življenje, da te lastnosti lahko nadgrajuješ. Tako lažje dosegaš tekmovalni ritem in dosegaš najboljše rezultate na svetu.
Kako natrenirate zbranost in samozaupanje?
Strelski šport zahteva veliko osredotočenosti in umirjenosti, česar ni mogoče doseči čez noč. Veliko je odvisno že od tega, kakšna osebnost je športnik. Mogoče se tu odraža tudi človekov inteligenčni količnik. Če se človekova miselnost in umirjenost združita, se to prenese na trening. Športniki se pripravljamo na daljša obdobja, torej od ene do druge olimpijade. V tem obdobju je treba loviti enak ritem in biti samodiscipliniran tudi v vsakdanjem življenju. Veliko je odrekanja in trdega dela. Na koncu je treba preklopiti tudi v glavi in vzeti vse preizkušnje za dobro. Potem nastopiš po svojih najboljših močeh in poskušaš doseči najboljši rezultat v danem trenutku.
Leta 2018 je v Beogradu postal evropski prvak.
Kako se vam je uspelo prebiti v svetovno strelsko elito?
Osnova za vse je trdo delo in zaupanje v trenerski kader, ki športnika spremlja in ga sestavlja. Športnik sčasoma postane izkušenejši, spoznava šport, tekmovanja in konkurenco. Če v glavi popredalčkaš vse, kar je potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov, in si ustvariš svoj pogled, pridobiš zaupanje vase. Pogoj za to je pošteno delo in mirnost, vso miselnost pa moraš usmeriti v doseganje čim boljših rezultatov.
V državni reprezentanci delam s trenerko Polono Sladič. V klubih pa treniramo z domačimi trenerji. Tudi lokalna skupnost je zelo pomembna, saj se velik delež treningov odvija na lokalnem področju. Moram se zahvaliti Športni zvezi Velenje, Občini Velenje in strelskemu društvu Mrož Velenje, kjer mi ponujajo odlične razmere za delo. Tu imam pomoč predanega trenerja Renata Štermana, ki mi je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Športniki invalidi ne potrebujemo le športnega objekta, ampak potrebujemo pomoč pri logistiki – pri prenosu opreme in transportu. Prevečkrat pozabljamo na fizioterapevte in zdravniško službo, ki nam stojijo ob strani. Za najboljše rezultate v svetovnem merilu moraš iti preko zdravega razuma, kajti polovičarstva v športu ni. Moramo biti predani več kot stoodstotno. Telo velikokrat ne zdrži teh naporov in je treba iskati zdravniško pomoč in pomoč fizioterapevtov. Le če se športnik počuti optimalno, lahko poseže po zmagi in najboljših rezultatih.
Koliko trenirate med finalnimi pripravami na paralimpijske igre?
Treningi se stopnjujejo glede na ritem tekmovanj. Izpiliti moramo vse detajle. Občasno imamo medsebojne dvoboje s strelci reprezentanti. Z reprezentančno trenerko opravimo tudi analize. Pred vsakim tekmovanjem opravimo tudi nadzor opreme, ki mora biti brezhibna. Te podrobnosti je treba skrbno pregledati in spremljati, da je potem vse tako, kot mora biti.
"Ljudje nismo roboti in nismo vsak dan enako sposobni"
Franček Gorazd Tiršek je bil najboljši športnik leta 2019 med invalidi, smučarka Anja Drev pa med športnicami. Tiršek je to laskavo priznanje, ki ga podeljuje Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite, osvojil kar petkrat.
Kdaj veste, da ste bili na treningu dobri?
Trening mora biti dober, vendar ni vedno vse idealno, saj ljudje nismo roboti in nismo vsak dan enako sposobni. V najtežjih trenutkih se največ naučimo. Ko je športnik v najboljši formi in se vse zgodi samo od sebe, sploh ne veš, kako si prišel do vrhunskega rezultata. Ob težavah moraš biti najbolj zbran in spremljati svoj občutek. Včasih se zgodi tudi, da kaj ni optimalno pri sami opremi ali pa se pokvari kakšen del puške, kar potem onemogoča vrhunske rezultate. Če delaš pošteno in dobro, in imaš vrhunske občutke, potem veš, kje iskati napako, kako jo odpraviti, in vrhunski rezultati se lahko vrnejo. Vedno moraš biti maksimalno zbran, če hočeš, da si potem med najboljšimi.
Kako fizično naporni so vaši treningi in kako se sproščate?
Fizična kondicija je zelo pomembna. Tekmovanja se odvijajo na različnih celinah in časovnih pasovih. Drugačna klima je velik napor za telo, ki mora premagati te nepredvidljive občutke, zato da lahko optimalno nastopaš. Sam se najraje sproščam v naravi, kjer je mir in tišina. Spokojnost narave mi daje notranji mir in moč, da se odklopim, prečistim in napolnim z novo energijo ter pozitivno miselnostjo. Sem tudi lovec, vendar to ne pomeni, da samo streljamo. Veliko je krmljenja divjadi in uživanja v miru ter sožitja z naravo. Narava mi je poleg športa najbližja.
Katera tekma vam pomeni največ do zdaj?
Ne smem pozabiti tekmovanja v Turčiji, kjer sem dosegel absolutni svetovni rekord (v strelstvu invalidov in neinvalidov) v tekmovanju z zračno puško leže. To je prelomni trenutek v mojem športnem življenju. Na svetu je neomejeno število športnikov, ki trdo garajo in si želijo doseči najboljši rezultat in če športniku uspe doseči svetovni rekord, je to res nekaj posebnega. Ta rezultat meni osebno največ pomeni. Zelo sem ponosen tudi na vse paralimpijske medalje in medalje svetovnih prvenstev, verjetno bi se našla tudi kakšna medalja svetovnega pokala, kjer je bila izredno močna konkurenca, razmere pa zelo zahtevne.
Kako se počutite med tekmovanji? Ali občutite tremo glede na to, kakšno sposobnost osredotočenja imate?
Trema je vodnik, ki te usmerja in gradi. Ne sme te grabiti panika, verjeti moraš vase. Pozitivna trema je zelo dobrodošla, da se športnik osredotoči. To ga pripelje do maksimalnega rezultata v danem trenutku. Če je trema prevelika, športnik izgubi glavo in koncentracijo, zato se zgubi v tekmi, kar ne prinese nič dobrega.
Kakšno zanimanje za strelstvo obstaja med mladimi?
Današnja mladina ne najde pravega motiva, da bi se ukvarjala s športom in tako je tudi v strelstvu. Šport se jim sicer zdi zanimiv, želijo se spoznati z orožjem, ko pa spoznajo, kaj vse je treba vložiti, koliko je garanja, pa skoraj vsi prenehajo. Spremenilo se je tudi življenje, saj smo imeli včasih bolj neusmiljeno otroštvo in nas nič ni odvrnilo od garanja in naporov. Tudi v šoli se mi zdi, da manjkajo malce trši prijemi, da bi otroci postali odločnejši in bi se lažje spoprijeli s težavami v življenju.
Kaj bi položili na srce mladim invalidom v zvezi s športom?
Absolutno pozivam vse invalide in starše otrok invalidov, da mlade čim prej usmerijo v športno življenje. Šport človeka gradi miselno in fizično. Šport ti daje moč, zdravje, svobodo in najpomembneje- samozaupanje in osebno zadovoljstvo. Toliko pozitivnih stvari, ki jih človek dobi v športu, je težko dobiti kjerkoli drugje. Zato je šport tako pomemben dejavnik pri razvoju in življenju vsakega posameznika.
Streljanje z zračnim in malokalibrskim orožjem je uradna tekmovalna disciplina evropskih in svetovnih prvenstev ter paraolimpijskih iger.
Šport kot glavna pomoč pri rehabilitaciji
Ali vam je prav šport pomagal pri rehabilitaciji po poškodbi, da ste spet lahko polno zaživeli?
Vsekakor mi je šport dal ogromno, dobil sem vpogled v svet, saj ne bi prepotoval vsega sveta, če ne bi bil tako aktiven športnik. V njem sem našel osebno zadovoljstvo in se zgradil kot osebnost, predvsem pa mislim, da mi je veliko pomagal pri rehabilitaciji, dobrem počutju in pri psihofizičnem zdravju.
Kakšni so vaši cilji za paralimpijske igre?
Verjamem, da bom nastopil po svoji najboljših močeh in če bo sreča na moji strani, bom potočil tudi kakšno solzo sreče. Takrat se bomo vsi objeli in zajokali od sreče. Zelo težko je karkoli napovedovati, saj sem nazadnje tekmoval leta 2019 na svetovnem prvenstvu v Sydneyju, kjer sem osvojil bronasto medaljo, kar je bil vrhunski uspeh glede na to, da sem imel pred to tekmo velike težave s hrbtom in nisem tekmoval.
Dokončajte stavek Nič mi ne manjka, razen …
Šport je zelo nepredvidljiv in po eni strani tudi zelo krut. Če ti šport omogoča delo in ustvarjanje, je to zelo veliko. Vedno iščemo še več in si želimo največ. Dosegel sem že zelo veliko, rezultati govorijo zase. Zadnjo besedo naj imajo dejanja.
