Francoske Alpe in Salt Lake City – edina kandidata za zimske olimpijske igre v letih 2030 in 2034

Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je danes priporočil, naj na zasedanju skupščine mednarodnega olimpijskega gibanja sklenejo pogodbi s prednostnima kandidatoma za zimske igre. Izvršni odbor Moka je tako na začetku tridnevnega zasedanja v Lozani potrdil predlog izbirne komisije za prihodnje olimpijske igre.

Delegati Moka bodo na zasedanju 24. julija tik pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Parizu sprejeli odločitev. Ta velja za formalnost. In, kot kaže, bo Francija v Alpah gostila zimske igre leta 2030, ameriški kandidat Salt Lake City pa štiri leta pozneje.

Kandidaturi Francije in ZDA so novembra lani potrdili za prednostni kandidatki za zimski izdaji iger v letih 2030 in 2034. Od takrat v okviru novega postopka oddaje potekajo pogovori le s tema kandidatoma. Izbirna komisija je po obiskih obeh regij nedavno pohvalila načrte obeh kandidatur, ki uživata visoko podporo politike, gospodarstva in javnosti.

Poleg tega imata oba kandidata že olimpijske izkušnje. V francoskih Alpah so zimske igre potekale v Chamonixu (1924), Grenoblu (1968) in Albertvillu (1992). Salt Lake City pa je igre gostil leta 2002.

Leta 1992 so bile ZOI v Albertvillu. Foto: Guliverimage/Getty Images

Francija tokrat načrtuje igre v regijah Provansa - Alpe - Azurna obala in Auvergne - Rhone - Alpes. V Nici je predvidenih več dvoranskih turnirjev na ledu. Po letošnjih poletnih igrah bo država le šest let pozneje spet gostila olimpijski spektakel. Podobno bi bilo v ZDA, kjer bi Salt Lake City z zimskimi igrami sledil šest let po poletnih igrah v Los Angelesu leta 2028.

Naslednje zimske igre leta 2026 bodo v Milanu in Cortini d'Ampezzo v Italiji. Po željah Moka naj bi imela Švica prednostne pravice za izvedbo olimpijskih iger leta 2038, če se bodo v Švici odločili za vložitev kandidature.

Dolgoročno pa olimpijski zimski spektakel zaradi podnebnih sprememb postaja vse večji izziv za Mok. Po izračunih raziskovalcev bo od leta 2040 le še deset držav imelo dovolj naravnega snega in ledu za organizacijo zimskih olimpijskih iger, navaja dpa.

Do leta 2050 naj bi se število potencialnih lokacij gostiteljev zimskih iger na podlagi trenutnih podnebnih trendov in modelov zmanjšalo za več kot polovico, pri čemer naj bi le omejeno število lokacij v Severni Ameriki, Alpah in severovzhodni Aziji zagotavljalo zanesljive in dosledne pogoje za zimske športe na prostem.

To sicer ne pomeni, da zimskih olimpijskih iger ne bi bilo mogoče izpeljati na drugih lokacijah, ki bi jih zasneževali s tako imenovanim tehničnim snegom ali za izvedbo uporabljali druge alternativne tehnologije.