Luka Dončić
Sobota, 7. 8. 2021, 6.03
2 leti, 8 mesecev
PRED TEKMO ZA 3. MESTO
V vitrini dovolj prostora za zadnjo kolajno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,99
3
Po zlatih Primožu Rogliču, Benjaminu Savšku in Janji Garnbret, srebrni Tini Trstenjak in bronastem Tadeju Pogačarju je v najbolj imenitni vitrini v zgodovini slovenskega olimpizma z označbo Tokio 2020 še dovolj prostora za prvo kolajno v ekipnih športih. Pred tekmo za tretje mesto košarkarskega turnirja (13.00) je skorajda bolj od sicer zelo kakovostnih Avstralcev aktualno vprašanje slovenskega odziva na poraz v dramatični polfinalni tekmi s Francijo.
Kdo upa Luki Dončiću razložiti, da je, potem ko Slovenija do letos v kar 30-letni zgodovini samostojnosti nikoli ni imela svoje košarkarske reprezentance na olimpijskih igrah, tudi četrto mesto presežek? Človeku, ki sovraži izgubljati. V kartah, namiznem tenisu, spikeballu ali v igri z metanjem plastenke, ki si jo je izmislil pred desetimi minutami. Še najbolj pa tam, kjer je doma. In tam, kjer je najboljši.
V košarki, v kateri mu boste po porazu zaman dopovedovali, da je šele tretji košarkar v zgodovini OI s trojnim dvojčkom. Ali pa mu pojasnili, kakšno poletno zadovoljstvo je v preteklih tednih s soigralci vnesel v Slovenijo in ob tem nizali reprezentance, ki se niso prebile v olimpijski turnir. Ne gre. Pa pri tej zmagovalni miselnosti in tekmovalnosti v slovenski reprezentanci še zdaleč ni osamljen.
Prav zaradi tega so po bolečem četrtkovem porazu proti izjemno kakovostni Franciji zelo pomembna hitrost celjenja ran, telesne regeneracije in psihološkega dvigovanja pred sobotno tekmo z Avstralijo (ob 13.00 po slovenskem času), ki lahko Sloveniji prinese bronasto olimpijsko kolajno in s tem za vselej spremeni zgodovino športa v državi.
"Bil bi žalostno, če bi se ustavili"
Če gre soditi po odzivih iz domovine, so Slovenci tudi po francoskem zmagoslavju prepoznali srčnost, pogum in čustveni vložek tokijske odprave. Tudi dva zaporedna poraza zagotovo ne bi izničila poletnega vtisa, a tovrsten razplet bi po navdihujočih predstavah in navdušujoči enotnosti, ki jo je pokazala četa Aleksandra Sekulića, še dolgo skelel. Tega se očitno zavedajo tudi košarkarji.
"Ta ekipa je s srčnostjo, borbenostjo in pristopom pokazala, kako se je treba boriti za barve svoje države. S tem je pridobila velike simpatije," je dan pred zgodovinsko tekmo za bronasto kolajno razmišljal slovenski selektor. Ob tem priznava, da kljub borbenosti v polfinalu njegova ekipa ni prikazala najboljše košarke, medtem ko pa je za Francoze prepričan, da so bili Francozi na meji svojih zmogljivosti. "Vseeno smo bili povsem blizu. Zato lahko mirno trdim, da smo sposobni odigrati na še precej višji ravni," meni selektor.
Po kolajno …
"Doživeli smo emotivno zelo zahteven poraz. Bili smo tako blizu. Na koncu je zmanjkalo tudi nekaj sreče. Po drugi strani pa je v igri še vedno kolajna. To je seveda več kot zadosten motiv. Fantje so prehodili trnovo pot. Bilo bi žalostno, če bi se zaustavili na tej točki. Bodimo pošteni, če bi nam nekdo pred začetkom kvalifikacij napovedal tekmo za tretje mesto, mu ne bi verjeli. Zato bodimo ponosni in sprejmimo to tekmo kot finale," dodaja Sekulić, ki je s sodelavci v kratkem času proučil igro reprezentance z dežele "tam spodaj" in izpostavil dinamičen in atraktiven napad z nekaj izjemnimi posamezniki.
A čeprav košarkarjem, kot so Joe Ingles, Nick Kay in Patty Mills, nikakor ne gre očitati kakovosti, se zdi, da bo za uspešnost na tekmi za bron ključen slovenski odziv po porazu s Francijo. "Osebno menim, da bi si zaslužili zaigrati v finalu. Toda v športu nisi vedno deležen le lepih trenutkov. Tudi porazi so sestavni del. A imamo novo možnost. Garamo dva meseca. S kolajno bi vse to osmislili. Obljubljam, da bomo motivirani in zagnani, saj vemo, kaj je v igri," pravi kapetan Edo Murić.
Tudi Američan Mike Tobey je v času, ko je del izbrane vrste, začutil neizmerno željo. "Ko izgubiš s točko zaostanka se ti stre srce. A po drugi strani smo si povedali, da smo z igro, ki ni bila najboljša, Francoze ogrožali vse do konca. Tudi to je znak naše kakovosti in potenciala. Zdaj moramo to potrditi še na zadnji tekmi in Sloveniji priboriti bron. Verjamem, da bi bil to fenomenalen uspeh," razmišlja 26-letni center.
3