Nedelja, 13. 1. 2019, 8.21
5 let, 11 mesecev
Intervju s slovensko odbojkarsko reprezentantko Lano Ščuka
Ni ji žal, da se je tako odločila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Lana Ščuka bo avgusta še drugič nastopila na evropskem članskem prvenstvu.
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca si je v sredo še drugič v zgodovini zagotovila nastop na evropskem prvenstvu. Slovenke so si nastop med najboljšimi zagotovile z zmago nad Izraelkami (3:0) in se z drugim mestom v skupini – prve so bile brez poraza Belgijke – po letu 2015 zagotovile nastop na velikem tekmovanju. ''To je za tako mlado reprezentanco res lep uspeh,'' pravi Lana Ščuka, ki je v kvalifikacijah sodelovala le v drugem delu, prvega pa po dogovoru s selektorjem izpustila.
Komaj 22-letna Lana je bila v članski reprezentanci že leta 2015, ko so se slovenska dekleta po zmagi nad Francijo prvič razveselila evropskega prvenstva. A takrat v družbi kapetanke Marine Cvetanović, Monike Potokar in Anje Zdovc zanjo ni bilo veliko prostora na mestu sprejemalke/napadalke. Vse se je spremenilo po prihodu italijanskega strokovnjaka Alessandra Chiappinija, ki je povsem pomladil ekipo.
Čez noč se je odpovedal vsem nosilkam, na njihova mesta pa postavil talentirane mladenke, ki so upravičile zaupanje in navdušile na domačem svetovnem prvenstvu do 23 let. V finalu so morale priznati premoč le Turkinjam in zasedle odlično drugo mesto. Ogrodje te ekipe zdaj sestavlja tudi zdajšnjo člansko izbrano vrsto, dodali so ji še izkušeno blokerko Saro Hutinski.
Skratka gre res za mlado izbrano vrsto, ki bo svoj prvi članski vrhunec doživela že konec avgusta na evropskem prvenstvu na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Turčiji.
Po tistem drugem mestu na SP do 23 let je za to ekipo uvrstitev na člansko evropsko prvenstvo nov velik uspeh in prvi velik preizkus med najboljšimi odbojkaricami v Evropi.
Čeprav kvalifikacij nisem odigrala v celoti, ekipi sem se pridružila v drugem delu, sem vesela, da sem lahko vsaj pripomogla k temu uspehu. Glede na to, da imamo tako mlado reprezentanco, je že uvrstitev na EuroVolley 2019 lep uspeh. To tekmovanje bo ekipo še dodatno napolnilo z izkušnjami, hkrati pa bo to pravi preizkus, da vidimo, kje trenutno smo.
Slovenke so v kvalifikacijski skupini A zasedle drugo mesto in se neposredno uvrstile na evropsko prvenstvo. Zabeležile so štiri zmage in dva poraza.
Na evropsko prvenstvo ste se uvrstile že leta 2015. Šlo je za zgodovinski uspeh, saj ste se prvič med članicami uvrstile na veliko tekmovanje.
To je bilo nekaj novega, saj še nikoli nismo bile na takem tekmovanju. Šlo je resnično tipanje terena, povsem drugače pa bo zdaj, saj nekatere že vemo, kako je. To bi lahko bila naša prednost.
Na tistem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem ste v izjemno težki skupini z domačinkami Nizozemkami, Italijankami in Poljakinjami dosegle tri poraze in osvojile en sam niz.
V rezultatskem smislu zadeve vsekakor ne moremo označiti kot nekaj vrhunskega, a punce tega nismo vzele kot nekaj negativnega. Vsekakor ni lepo trikrat izgubiti, a vsega skupaj nismo vzele kot nekaj slabega. Že to, da smo bile del tako velikega tekmovanja, je bil takrat lep uspeh, kot sem rekla, pa bi lahko bilo že avgusta drugače.
Glede na to, da Slovenija ni najvišje na evropski lestvici (20. mesto), ji tudi tokrat žreb ne bo prizanesel. Že zdaj se ve, da boste imele težko skupino.
Lana Ščuka obljublja, da se ne bodo ustrašile nobenega in bodo prav za vse nasprotnice trd oreh.
Upamo na najboljše, a s tem se ne obremenjujemo. Že zdaj lahko povem, da se ne bomo ustrašile nobene ekipe in bomo poskušale na vsaki tekmi pokazati, česa smo sposobne.
Z veliko zagnanostjo, željo, srcem in motivacijo je mogoče nadomestiti primanjkljaj, ki ti morda manjka pri kakovosti ali višini. Vemo, da znamo igrati dobro odbojko, motivacije nam ne manjka.
Cilj bo zagotovo izboljšati 16. mesto iz leta 2015 in osvojiti več kot en sam niz?
Po uvrstitvi smo se z dekleti veliko pogovarjala, kaj bi bilo mogoče postoriti tudi na glavnem turnirju. In kot sem rekla, odločene smo, da Evropi pokažemo, kdo smo, in obljubljamo, da ne bomo lahek nasprotnik za nobeno reprezentanco.
Po prihodu Alessandra Chiappinja na klop slovenske izbrane vrste so čez noč odpadle vse dotedanje nosilke, priložnost pa ste dobile ve mlajše, ki zdaj že tretje leto sestavljate člansko izbrano vrsto. Za številne je bil to šok, kako ste vi videli to odločitev?
Menim, da je prav, da se je to zgodilo, da so nam zaupali in nam mlajšim dali več odgovornosti. Čeprav smo še zelo mlade in neizkušene, bomo že nastopile na članskem evropskem prvenstvu, pred nami pa je še vrsto let kariere. Vse bomo naredile, da se bo o nas še veliko govorilo.
Slovenke so pred dobrim letom na SP do 23 let zasedle drugo mesto. V finalu so morale priznati premoč le Turkinjam.
Bile ste druge na svetu, sicer ne med članicami, a uvrstitev na člansko svetovno prvenstvo počasi ne bo več nerealen cilj.
Že preteklo leto smo bile blizu, ko bodo naslednje kvalifikacije, bodite brez skrbi, da bomo dale vse od sebe. Naredile bomo vse, da se tako kot fantje uvrstimo na odbojkarsko svetovno prvenstvo.
Dekleta ste ves čas v senci moške izbrane vrste. Se bo kdaj zgodilo, da boste ve postale prvi odbojkarski kolektiv v Sloveniji?
Zakaj pa ne? Tudi Odbojkarska zveza Slovenije se zelo trudi in želi vse več pomagati tudi dekletom. Glede na to, da je pred nami praktično še vsa kariera, imamo še veliko prostora za napredek.
Kje imate največ rezerv, kje je največ prostora za napredek?
Ključno je, da vse igralke skozi leta pridobimo vse več izkušenj. Tu mislim, da se redno udeležujemo velikih tekmovanj, kvalifikacij za EP in SP, enako pa velja za klubska tekmovanja. Naloga vsake je, da si najde prostor, kjer bo napredovala, nato pa ta talent v reprezentanci le neguje.
Pred slovensko žensko izbrano vrsto je svetla prihodnost.
Preteklo leto ste se odločili, da izpustite reprezentančno akcijo. Nam zaupate, zakaj ste se tako odločili?
Obstaja tehten razlog, o katerem ne bi govorila. Je bilo pa vse po pogovoru s selektorjem, ki se je na koncu strinjal z mojo odsotnostjo.
Se lahko zgodi, da izpustite še kakšno akcijo?
Težko rečem, saj ne veš, kaj prinese življenje. Človek še za jutri ne ve, kaj se bo zgodilo, zato je o tem nesmiselno govoriti. Trenutno sem na voljo selektorju in komaj čakam, da se z dekleti maja spet zberemo. Vzdušje v ekipi je res odlično, vedno je bilo tako.
Če se malce obregnemo še ob klubske kariere. Po treh letih v Italiji, kjer vemo, da se igra vrhunska odbojka, ste se vrnili v domovino. Po nekaj mesecih ste še mnenja, da ste se prav odločili?
Še vedno sem enakega mnenja in mislim, da sem se prav odločila. Ni mi niti malo žal, saj je projekt, ki si ga je zastavil GEN-I Volley, zelo dober in ambiciozen. Tudi slovenska ženska liga že dolgo ni bila tako močna, kot je zdaj. Nimam pripomb, v Novi Gorici se res dobro počutim.
Lana je tri sezone igrala v Italiji, poleti pa se je odločila vrniti v domovino.
Kaj je bilo tisto, kar vam je najbolj manjkalo v Italiji?
Kar zadeva odbojko, so bila to najlepša leta moje kariere, osebno življenje pa je malce škripalo. Pogrešala sem domače in Slovenijo. Ko mi je GEN- I Volley predstavil svoj projekt, nisem veliko pomišljala, izkoristila sem priložnost, da se vrnem domov.
Najbrž je bila težava tudi jezik, sploh prvo leto?
Res je, tam le redko kdo govori angleško, zato mi ni preostalo drugega, kot da se naučim italijansko.
Leta 2015 ste iz Calcita Volleyja prestopili k veliki Modeni. Če pogledate nazaj, se je prestop v tujino zgodil malce prehitro?
Tega ne vem, vem pa, da mi je vse skupaj zelo koristilo. Postala sem bolj samozavestna, bolj samostojna. Po drugi strani pa sem imela res vrhunske igralke, ki sem jim morala konkurirati. To je bila zelo zahtevna naloga, a le tako se lahko izboljšaš.
Pri Fillotranu je pokazalo, da gre res za odlično odbojkarico.
Iz Modene ste odšli v ekipi Filottranu, ki je nastopal v drugi ligi. Izkazalo se je, da je šlo za odlično potezo.
To drugo leto v Italiji je bilo eno od najlepših v dozdajšnji karieri. Vse se je sestavilo, od trenerja, igralk, počutila sem se vrhunsko, temu primerne so bile tudi moje predstave na igrišču.
Šlo vam je tako, da ste se uvrstile v prvo ligo, tam pa je bilo malce težje ...
Tako kot smo mlade in še precej neizkušene punce v reprezentanci, je bilo v tudi Filottranu. Na začetku sezone smo imele kar nekaj težav in porazi so si sledili drug za drugim, v drugem delu prvenstva pa smo punce ujele ritem in se v ligi, kjer gre na polno, pobrale in pokazale nekaj res všečnih predstav.
GEN-I Volley je že v prvi sezoni napovedal skok na sam slovenski vrh. Pred novim letom na sklepnem turnirju v Kanalu ni šlo po vaših načrtih, saj vas je v polfinalu premagal poznejši zmagovalec Calcit Volley.
Ta poraz je bil težek. Zelo smo bile razočarane. Sploh zato, ker smo že vodile z 2:0 v nizih, nato pa nas je zmanjkalo. Zagotovo ima prste vmes tudi sredina tekma v Budimpešti, kjer smo igrale pet nizov. Sledila je vožnja domov in po dobrem dnevu počitka je sledil polfinale pokala. Vse skupaj je bilo daleč od idealnega. Razočaranja je bilo kar nekaj, hkrati pa smo zdaj še bolj nabrušene in motivirane, da se dela še bolje in več.
GEN-I Volley si je močno želel že pokalne lovorike, a jim je to v polfinalu preprečil Kamnik.
V pokalu Challenge vas čez deset dni v osmini finala čaka povratni obračun z madžarskim Vasasom. Za napredovanje v četrtfinale bo treba doma premagati Madžarke, ki so prvo tekmo dobile s 3:2 v nizih.
Komaj že čakam to tekmo, ker si resnično želim čim višje v tem tekmovanju. Ni veliko slovenskih ekip, ki bi prišle tako daleč v Evropi. Res ne bi bilo slabo, če bi prišle še višje, kot smo zdaj
Tudi v državnem prvenstvu še vedno ostaja v mislih lovorika.
Tako je, kot sem rekla, poraz v pokalu nas je še bolj motiviral. Vodstvo si želi uspeha, v naših rokah pa je, da to uresničimo. Zato smo ne nazadnje tudi tukaj.
O prihodnosti še ni razmišljala, saj je trenutno z glavo le pri GEN-I Volleyju.
Za konec še vprašanje o vaših ambicijah v prihodnosti. Najbrž dolgo ne boste ostali v Sloveniji?
Moj odhod ni več tako samoumeven. Po novem se bom prepustila toku življenja, na koncu pa se bom odločila za tisto, kar se mi bo zdelo v danem trenutku najbolj prav. Z GEN-I Volleyjem sem sklenila enoletno pogodbo, a do zdaj nisem še nič razmišljala, kaj bo po koncu sezone. Bom pa zagotovo morala, saj se začenja že drugi del sezone. Ne izključujem tujine, a bomo videli.
Do zdaj se o tem nisem še z nikomer pogovarjala, menim, da je tako tudi prav. Moja pozornost je namenjena le ekipi GEN-I Volley, če bi bilo drugače, hitro pozabiš, kaj delaš in zakaj to delaš. Najprej moraš opraviti svoj del posla, šele nato gledaš naprej.
