SiolNET. Sportal Nogomet
1,32

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zgodovina slovensko-srbskih nogometnih tekem

Najbolj infarktna tekma v zgodovini Slovenije

1,32

termometer

Slovenija ZR Jugoslavija Charleroi | Slovenija je pred 22 leti na uvodni tekmi evropskega prvenstva v Belgiji in na Nizozemskem proti ZR Jugoslaviji vodila že s 3:0, imela igralca več, nato pa po dramatičnem razpletu osvojila le točko (3:3). | Foto: Guliver/Getty Images
Slovenija je pred 22 leti na uvodni tekmi evropskega prvenstva v Belgiji in na Nizozemskem proti ZR Jugoslaviji vodila že s 3:0, imela igralca več, nato pa po dramatičnem razpletu osvojila le točko (3:3). Foto: Guliver/Getty Images

Slovenska nogometna reprezentanca bo skušala v vročem Beogradu na nedeljski tekmi lige narodov nadaljevati izjemen niz. Proti Srbiji oziroma njenima predhodnicama ZR Jugoslaviji ter Srbiji in Črni gori namreč v šestih medsebojnih srečanjih, čeprav se ni nikoli spopadala z vlogo favoritinje, še ni izgubila. Nekdanjim bratom je prvič prekrižala načrte pred 22 leti na zdaj že legendarni tekmi EP 2000, ki je postregla s tako infarktnim razpletom, da je odmeval po vsem svetu. Kaj vse se je dogajalo 13. junija 2000 v Charleroiju?

Axel Witsel Belgija Sportal Lewandowski zadel, nato je Belgija ponižala Poljsko

Slovenska nogometna reprezentanca je v obdobju državne samostojnosti odigrala že skoraj 300 tekem. Večina jih je hitro romala v pozabo, o nekaterih pa se govori še danes. Čeprav so bile odigrane pred davnimi leti, so ostale v spominu po marsičem. Tako po dobrem kot tudi po slabem.

Vse, kar lahko ponudi nogomet

V klub nesmrtnih poslastic, ki so dodobra predramile ne le slovenski, ampak tudi ves svetovni nogometni svet, spada tudi srečanje Slovenije in ZR Jugoslavije (3:3) na evropskem prvenstvu.

Na dvoboju je blestel Zlatko Zahović. Sodeloval je pri vseh treh slovenskih zadetkih. Dva je dosegel, pri enem je prispeval podajo. | Foto: Guliverimage/Getty Images Na dvoboju je blestel Zlatko Zahović. Sodeloval je pri vseh treh slovenskih zadetkih. Dva je dosegel, pri enem je prispeval podajo. Foto: Guliverimage/Getty Images

Ponudilo je vse, kar lahko ponudi nogomet. Paleta čustev je bila tako bogata in raznovrstna, da so navijači obeh reprezentanc v 90 minutah nenadzorovano občutili vse skrajnosti. Evforijo, veselje, šok, žalost, razočaranje, presenečenje, sram … Tega 13. junija 2000 v Belgiji ni manjkalo.

Slovenski navijači še danes ob omembi Charleroija pomislijo na zapravljeno priložnost, ki je še dolgo bolela, srbski in črnogorski privrženci, ki so takrat sestavljali ZR Jugoslavijo, pa se radi spominjajo enega najbolj nenavadnih in junaških preobratov v zgodovini velikih tekmovanj. Takšno zgodbo lahko napiše le nogomet.

Učenec proti učitelju

Kaj se je sploh dogajalo 13. junija v Belgiji? Slovenska nogometna izbrana vrsta, ki ni imela nikakršnih izkušenj z nastopi na velikih tekmovanjih, je nestrpno pričakovala začetek dvoboja z ZR Jugoslavijo. To je bil njen težko pričakovani prvi nastop na Euru.

Proti Sloveniji je zaigral tudi sloviti Dragan "Piksi" Stojković. Imel je 35 let, v igro pa je prišel namesto "slovenskega zeta" Dejana Stankovića. | Foto: Guliverimage/Getty Images Proti Sloveniji je zaigral tudi sloviti Dragan "Piksi" Stojković. Imel je 35 let, v igro pa je prišel namesto "slovenskega zeta" Dejana Stankovića. Foto: Guliverimage/Getty Images

Na drugi strani je stala zasedba, v kateri ni manjkalo zvezdnikov in članov najboljših evropskih klubov. Modri dres so nosili Predrag Mijatović (Fiorentina), Siniša Mihajlović (Lazio), Dragan Stojković (Nagoya), Dejan Stanković (Lazio), Vladimir Jugović (Inter), Darko Kovačević (Juventus), Savo Milošević (Zaragoza), Miroslav Đukić (Valencia), Slaviša Jokanović (Deportivo), Ljubinko Drulović (Porto) …

Vodil jih je trenerski velikan Vujadin Boškov, ki je odlično poznal slovenskega selektorja Srečka Katanca. Skupaj sta sodelovala pri Sampdorii in se z njo zavihtela proti vrhu. Boškov je bil učitelj mladega Katanca, ki se je na prvi vrhunec s slovensko reprezentanco odpravil pri nepopolnih 37 letih.

Slovence so podcenjevali, a …

Srečko Nazionale, ki se je pozneje vrnil na slovenski stolček, je spadal med najmlajše nogometne selektorje. Le malo je manjkalo, pa bi na Euru dočakal sanjski uvod. Slovenija se je odlično zoperstavila favoritom na papirju, ki so bili prepričani, da bodo brez težav odpravili nekdanje brate iz bivše Jugoslavije.

Selektor Boškov je poudarjal, da podcenjevanje ne pride v poštev, tamkajšnji mediji pa niso bili podobnega mnenja. Slovencem so pripisovali visok poraz. V njihovih medijih ni manjkalo zapisov o športnih uspehih Slovenije, a so prevladovali tisti iz zimskih športov.

Slovenski navijači so bili v Charleroiju že prepričani, da bodo dočakali zgodovinsko zmago. | Foto: Guliverimage/Getty Images Slovenski navijači so bili v Charleroiju že prepričani, da bodo dočakali zgodovinsko zmago. Foto: Guliverimage/Getty Images

Slovenci so že v času nekdanje skupne domovine veljali za narod, ki je odličen v alpskem smučanju, v nogometu pa z redkimi izjemami ne spada med bolj talentirane, kar ga je postavljalo v senco večjih republik. Zato so bili navijači iz Srbije in Črne gore še toliko bolj zbegani, ko so na igrišču spremljali nepričakovano razmerje moči.

Katančeva četa v sedmih nebesih

Slovenija je s taktično dovršeno igro povsem onemogočila glavna orožja v vrstah tekmecev. Ko so navijači ZR Jugoslavije uvideli, da so pred tekmo razmišljali narobe in si ne bi smeli privoščiti toliko podcenjevalnih besed, jim je voda že pošteno tekla v grlo.

Slovenija je po dveh tretjinah tekme vodila s 3:0 ... Obetala se je senzacija, ki bi odmevala v nogometnem svetu. | Foto: Guliverimage/Getty Images Slovenija je po dveh tretjinah tekme vodila s 3:0 ... Obetala se je senzacija, ki bi odmevala v nogometnem svetu. Foto: Guliverimage/Getty Images

Sredi prvega polčasa jih je o ekipni moči Slovenije, ki sta jo v času zlate Katančeve generacije zaznamovali izjemna borbenost in srčnost, dodatno prepričal zadetek Zlatka Zahovića. Z glavo je po podaji Amirja Karića zadel v polno v 23. minuti. Opozorilo ni zaleglo. Slovenija je še naprej pritiskala na favorite, ki so bili tako zbegani, da so si privoščili nekaj usodnih napak.

Ko je Miran Pavlin na začetku drugega polčasa z glavo, podal mu je prvi junak tekme Zahović, povišal vodstvo na 2:0, se je že kazal obris velike senzacije, ki bi še kako odmevala v nogometnem svetu.

Lepih stvari, ki jih je v živo na stadionu spremljalo nekaj tisoč Slovencev, kar ni hotelo biti konec. V 57. minuti je Zlatko Zahović spretno kaznoval osnovnošolsko napako Mihajlovića, Slovenija je povedla s 3:0.

Jugoslovani še z igralcem manj

Evforija na sončni strani Alp je dosegla vrelišče. Od Lendave do Izole se je v kratkem času nabralo toliko pozitivne energije kot še nikoli, odkar se v Sloveniji igra reprezentančni nogomet. Da bi lahko imel krstni nastop Slovenije na velikem nogometnem tekmovanju srečen konec, je nakazala še številčna prednost.

Dvoboj v Charleroiju so spremljali tudi stanovalci hiš, ki ležijo tik ob stadionu.  | Foto: Guliverimage/Getty Images Dvoboj v Charleroiju so spremljali tudi stanovalci hiš, ki ležijo tik ob stadionu. Foto: Guliverimage/Getty Images

Le nekaj minut po drugem zadetku Zahovića si je Mihajlović prislužil rdeči karton. Jugoslovani so po znameniti provokaciji Saše Udoviča, ob kateri je nekdanji zvezdnik Lazia povsem izgubil živce in Ljubljančana odrinil na tla, ostali z igralcem manj. Udovič je današnjemu trenerju Bologne, sinu Srba in Hrvatice, rojenemu v Borovem Selu pri Vukovarju, dejal, da mu privzdignjeni ovratnik, to je bil pogosto njegov prepoznavni znak na dresu, ne bo prav nič pomagal, ampak bo za vedno ostal kmet.

Slovenija je vodila s 3:0, imela igro v svojih nogah, na igrišču pa še nogometaša več. Novinar Igor E. Bergant, ki je komentiral dvoboj za nacionalno televizijo, je v navalu sreče izrekel, da lahko zmago Sloveniji prepreči le še naravna katastrofa. Žal se je motil.

Kdo je igral 13. junija 2000 v Charleroiju?

ZR Jugoslavija : Slovenija 3:3 (0:1)
Milošević 67., 73., Drulović 70.; Zahović 23., 57., Pavlin 52.; R. K.: Mihajlović 60./ZR Jugoslavija

ZR Jugoslavija: Kralj, Dudić, Đorović, Jokanović, Đukić, Stanković (od 36. Stojković), Jugović, Mijatović (od 82. Kežman), Drulović, Kovačević (od 52. Milošević)

Slovenija: Dabanović, Milinović, Milanič, Karić (od 78. Osterc), Galič, Novak, Čeh, Pavlin (od 74. Pavlović), Rudonja, Udovič (od 64. Ačimović), Zahović

Slovenija padla v jamo, iz katere se ni rešila

Slovenija je imela zmago na pladnju, nato pa je sledil mrk. Nepričakovani mrk. Šest minut nezbranosti, ki so jo tekmeci spretno kaznovali. Srečanje se je nagnilo v drugo skrajnost. Sprva je napolnilo srca slovenskih navijačev z neizmernim zadovoljstvom in ponosom, nato pa so čustva spolzela na drugo stran. Vsi so se (zaman) spraševali, kaj je lahko privedlo do tega epskega preobrata.

Slovenski vratar Mladen Dabanovič je v šestih minutah prejel kar tri zadetke. | Foto: Guliverimage/Getty Images Slovenski vratar Mladen Dabanovič je v šestih minutah prejel kar tri zadetke. Foto: Guliverimage/Getty Images

ZR Jugoslavija se ni predala. Stari lisjak Boškov je po izključitvi Mihajlovića še verjel v svoje izbrance. Ko je rezervist Savo Milošević, pozneje prvi strelec tekmovanja in tudi trener ljubljanske Olimpije, v 67. minuti znižal na 1:3, se na slovenski klopi še ni prižgal alarm. Resda ljudi, ki so bili jezni na Karića, ker ni poslal žoge z igrišča, ampak dovolil, da jo nespametno izgubi in daruje tekmecu v najbolj vročem delu kazenskega prostora, ni bilo malo, a je še vedno prevladovalo mnenje, da ima Slovenija zmago trdno v svojih rokah.

Ko pa je Ljubinko Drulović, pozneje je v 1. SNL vodil ptujsko Dravo, le tri minute pozneje znižal na 2:3, je v slovenski obrambi, nevajeni nastopov na velikem odru, zavladala panika. Tekmecu, ki se je v mislih že spogledoval s katastrofo, saj niti v sanjah ni pričakoval prepričljivega poraza proti Sloveniji, so zrasla krila.

Srbi in Črnogorci, združeni v izbrani vrsti ZR Jugoslavije, so z igralcem manj nadoknadili zaostanek treh zadetkov. | Foto: Guliverimage/Getty Images Srbi in Črnogorci, združeni v izbrani vrsti ZR Jugoslavije, so z igralcem manj nadoknadili zaostanek treh zadetkov. Foto: Guliverimage/Getty Images

Milošević se je v 73. minuti spet prikradel pred vrata Mladena Dabanoviča in izkoristil ponujeno. Izenačil je na 3:3. V norem obdobju šestih minut se je tekma iz popolne prevlade Katančeve čete prevesila v razburljiv obračun, v katerem se je ZR Jugoslavija znašla pred vrati raja. Do smeha ni bilo Milenku Ačimoviću, ki je v igro vstopil v 64. minuti. Takrat je imela Slovenija še vse v svojih rokah, le nekaj minut pozneje je bila priča polomu.

Točka na zgodovinskem prvencu

ZR Jugoslavija je do konca srečanja zapravila še nekaj priložnosti, s katerimi bi si lahko priigrala celo zmago. Slovenija je bila v krču. Čeprav je imela igralca več, tega ni izkoristila. Še najbolj je po zadetku zadišalo v zadnji minuti, ko je nevarno streljal Željko Milinović, a je branilec ZR Jugoslavije Ivan Dudić izbil žogo s črte gola.

Ostalo je pri 3:3 in zgodovinskem remiju, ki še danes predstavlja veliko rano vsem slovenskim navijačem. Kako je bilo šele 14. junija 2000, ko se je Slovenija po (ne)prespani noči spomnila na zapravljeno priložnost Katančeve zlate generacije ...

 

Kaj so povedali po znamenitem remiju?

Srečko Katanec je vodil Slovenijo na EP 2000 pri nepopolnih 37 letih. | Foto: Guliverimage/Getty Images Srečko Katanec je vodil Slovenijo na EP 2000 pri nepopolnih 37 letih. Foto: Guliverimage/Getty Images Srečko Katanec, selektor: "Obljubil sem, da bomo igrali odprt nogomet, nogomet za gledalce, in obljubo sem držal. Mislim, da smo kljub zapletu lahko zadovoljni s prvim nastopom, zagotovo pa je to dobra šola za naprej. Očitno nam še manjkajo izkušnje. Igralci so jezni, toda iz vsega skupaj moramo potegniti nekatere zaključke. Gotovo nam bo še zelo žal za zapravljeno priložnost. Igrati z igralcem več je lahko tudi medvedja usluga. Pozabili smo na vse, predvsem pa na to, da se nogomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga. Očitno nobena situacija ni dokončna, dokler se tekma ne konča. Nogomet je nepredvidljiva igra. Čestitam Jugoslovanom, ni enostavno izgubljati z 0:3, imeti igralca več in se potem vrniti v igro. Resnici na ljubo z našo pomočjo. Kapa dol za to, kar so naši navijači naredili na tekmi. Ogledal sem si že nekaj drugih tekem, vendar vsaj po mojem mišljenju takšnega vzdušja do zdaj na evropskem prvenstvu še ni bilo. Mislim, da bo v Amsterdamu v nedeljo s Španijo noro."

Zlatko Zahović, strelec dveh zadetkov in podajalec: "Občutki so zelo mešani. Po eni strani sem razočaran, po drugi pa vesel. Moramo se zbrati ter realno, temeljito in natančno analizirati tekmo z Jugoslavijo. Zdaj se ne da ničesar več popraviti, tako pač je, takšen je nogomet. Vesel sem, ker je Slovenija prikazala moderen nogomet in vsemu svetu pokazala, da se je zasluženo uvrstila na evropsko prvenstvo. Ne le to, ampak je tudi dokazala, da je po igri enakovredna vsem tekmecem na evropskem prvenstvu."

V skupini Eura 2000 so se kot selektorji spopadli Jose Antonio Camacho (Španija), Nils Johan Semb (Norveška), Vujadin Boškov (ZR Jugoslavija) in Srečko Katanec (Slovenija). | Foto: Reuters V skupini Eura 2000 so se kot selektorji spopadli Jose Antonio Camacho (Španija), Nils Johan Semb (Norveška), Vujadin Boškov (ZR Jugoslavija) in Srečko Katanec (Slovenija). Foto: Reuters

Vujadin Boškov, selektor ZR Jugoslavije: "Nihče ni pričakoval, da lahko nadoknadimo zaostanek treh zadetkov, pa še z igralcem manj. Sicer je bila tekma zanimiva in hkrati korektna, brez nepotrebnih grobosti. Lahko rečem, da smo sami sebi odvzeli dve točki, ker smo mislili, da lahko tekmo dobimo na enostaven način."

Izjave akterjev, navedene v knjigi Gremo Naprej avtorja Iva Gajiča.

Slovenija je pred 22 leti debitirala na največjem tekmovanju, kar ga premore nogometna Evropa. Na treh tekmah je osvojila dve točki, Zlatko Zahović pa je dosegel kar tri zadetke. | Foto: Reuters Slovenija je pred 22 leti debitirala na največjem tekmovanju, kar ga premore nogometna Evropa. Na treh tekmah je osvojila dve točki, Zlatko Zahović pa je dosegel kar tri zadetke. Foto: Reuters

Slovenija je po remiju z ZR Jugoslavijo na evropskem prvenstvu v pravljičnem amsterdamskem vzdušju pred okrog 12 tisoč navijači v zeleno-belih dresih izgubila proti Španiji (1:2), v zadnjem krogu skupinskega dela pa še remizirala z Norveško (0:0). Na treh tekmah je osvojila dve točki, kar ni zadoščalo za napredovanje, je pa za debitantko pustila dober vtis in postavila smernico prihodnjim uspehom. Le dve leti pozneje je prvič nastopila še na svetovnem prvenstvu.

Najprej pet remijev, nato le konec jugoslovanskega uroka

Pozneje se je s srbskimi nogometaši pomerila še petkrat. Zanimivo je, da so se naslednje štiri tekme končale z identičnim rezultatom 1:1. Dvakrat v kvalifikacijah za SP 2002, kjer se je za razliko od srbskih (in črnogorskih) zvezdnikov uvrstila na zaključni turnir, pred 18 leti se je razšla z 1:1 za Bežigradom, to je bila še zadnja mednarodna tekma na znamenitem, a dotrajanem objektu v Ljubljani, ko je izbrano vrsto prvič vodil Branko Oblak, nazadnje pa je Slovenija z 1:1 remizirala s Srbijo pred 12 leti v Beogradu.

Dozdajšnje medsebojne tekme med Slovenijo in Srbijo:

  • Slovenija : Srbija 1:0 (11. oktober 2011, kvalifikacije za EP 2012)
  • Srbija : Slovenija 1:1 (7. september 2010, kvalifikacije za EP 2012)
  • Slovenija : Srbija in Črna gora 1:1 (18. avgust 2004, prijateljska tekma)
  • ZR Jugoslavija : Slovenija 1:1 (5. september 2001, kvalifikacije za SP 2002)
  • Slovenija : ZR Jugoslavija 1:1 (28. marec 2001, kvalifikacije za SP 2002)
  • Slovenija : ZR Jugoslavija 3:3 (13. junij 2000, EP 2000)

Izkupiček Slovenije: 
6 tekem: 1 zmaga, 5 remijev (gol razlika 8:7)

Tudi takrat se je, podobno kot se bo v nedeljo, igrala tekma na stadionu Rajka Mitića, na priljubljeni Marakani, kjer je doma Crvena zvezda. Igrale so se kvalifikacije za Euro 2012, v katerih pa se je zalomilo tako takratnim varovancem Matjaža Keka kot tudi Srbiji. Nihče izmed nekdanjih bratov iz Jugoslavije ni zaigral na evropskem prvenstvu, ki sta ga gostili Poljska in Ukrajina. Srbi so še imeli možnost za play-off, a jim je načrte pokvarila Slovenija, ki je 11. oktobra 2011 v Ljudskem vrtu premagala ''orle'' z 1:0.

Veselje Dareta Vršiča po zmagovitem zadetku na zadnji medsebojni tekmi med Slovenijo in Srbijo (2011). | Foto: Vid Ponikvar Veselje Dareta Vršiča po zmagovitem zadetku na zadnji medsebojni tekmi med Slovenijo in Srbijo (2011). Foto: Vid Ponikvar

To je bila zadnja tekma Slovenije pod taktirko Keka, ki se je nato na selektorski stolček vrnil osem let pozneje, s to zmago pa je Slovenija tudi prekinila boleč "jugoslovanski" urok, saj je pred tem na 21 tekmah proti Hrvaški, BiH, Črni gori, Severni Makedoniji ter Srbiji (Srbiji in Črni gori ter ZR Jugoslaviji) zaman čakala na zmago.

Zadetek za zmago je v Mariboru s prostega strela dosegel Dare Vršič, Samir Handanović pa je nato ubranil strel z bele točke Nemanji Vidiću. Tako se je smejalo slovenskim ljubiteljem nogometa. Se jim bo tudi v nedeljo v Beogradu? 

Matjaž Kek Sportal Matjaž Kek izpostavil resno težavo

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin