Petek, 8. 11. 2019, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Na trgu je nevsakdanje veliko brezposelnih vrhunskih trenerjev
Pojav, ki ga v svetovnem nogometu nismo vajeni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,16
Ta hip je v nogometnem svetu kar nekaj elitnih imen, ki čakajo na izpraznjen trenerski stolček.
Ne vemo, kdaj, če sploh, je bilo v svetovnem nogometu tako veliko število vrhunskih trenerjev, ki v svojem poslu spadajo v sam vrh, pa so brez dela, kot je to danes. Številna velika imena, ki so trenutno brez dela, so v ospredje stopila v zadnjih dneh, ko se je z odhodom Hrvata Nika Kovača izpraznilo trenersko mesto münchenskega Bayerna.
Jose Mourinho
Kdo vse je torej brez službe, pa spada v trenersko nogometno elito? Verjetno prvi na seznamu je eden od najuspešnejših trenerjev zadnjega obdobja Jose Mourinho. Portugalec pri 56 letih seveda še zdaleč ni rekel zadnje, kar je, odkar je decembra lani zapustil klop Manchester Uniteda, povedal že večkrat in dal večkrat vedeti tudi to, da ima še vedno najvišje ambicije. Med vrsticami pa opozoril tudi na to, da ga delo v reprezentanci, s katerim so ga povezovali že večkrat, ne zanima. Vsaj za zdaj ne.
Kamorkoli bo odšel, bo s seboj prinesel bogat trenerski življenjepis, v katerem se lahko pohvali skoraj z vsem, kar se je osvojiti dalo. Navdušil je že pred 15 in več leti na klopi Porta, s katerim je leta 2003 najprej osvojil pokal UEFA (zdajšnja liga Europa), leto za tem pa z njim postal še evropski prvak. Na Portugalskem je osvojil še štiri lovorike, od tega je dvakrat postal portugalski prvak. Chelseaju je v dveh obdobjih na Stamford Bridgeu, med letoma 2004 in 2007 ter 2013 in 2015, prinesel tri naslove angleškega prvaka in še štiri pokalne lovorike, z Londončani pa bil vselej konkurenčen tudi v lovu na evropski naslov, ki pa ga Romanu Abramoviču nikoli ni prinesel.
Podobno je bilo tudi s Florentinom Perezom in Realom Madridom, pri katerem se je moral ob pokalni in superpokalni lovoriki zadovoljiti z naslovom španskega prvaka leta 2012, ki ga je ob sijajni Barceloni osvojil s kar 100 točkami. Na Santiagu Bernabeu je deloval med letoma 2010 in 2013. Pred tem je v Milanu med letoma 2008 in 2010 utrdil status nogometnega čudodelca, ko je v sezoni 2009/10 poskrbel za zgodovinsko sezono, v kateri se je veselil trojne lovorike in Interju, ko mu je prinesel njegov zadnji evropski naslov. Z njim je bil italijanski ligi prvak tudi leto poprej. Z Manchester Unitedom je v dobrih dveh letih osvojil pokalno in superpokalno lovoriko, vrhunec pa dočakal leta 2017, ko je na Old Trafford prinesel lovoriko za zmago v ligi Europa.
V zadnjem letu je Mourinho sicer nase opozarjal predvsem kot nogometni komentator s pronicljivimi izjavami.
Kakšne so možnosti, da bi postal trener Bayerna?
Arsene Wenger
Prejšnji mesec je dopolnil 70 let, a je Arsene Wenger že večkrat jasno dejal, da s trenerskim poklicem še zdaleč ni opravil. V njem je daleč najgloblji pečat pustil v Londonu, kjer je kar 22 let vodil Arsenal, a moral po koncu sezone 2017/18, v kateri se drugič v nizu ni uvrstil v ligo prvakov, zapustiti štadion Emirates. Pred tem je v elitnem evropskem klubskem tekmovanju nastopal kar 19 sezon v nizu in se kar 14 sezon zapored prebil v izločilne dele, leta 2006 pa zaigral tudi v finalu, ki ga je izgubil. V svoji zadnji sezoni v Londonu je prišel do polfinala lige Europa.
Še bolj kot z evropskimi uspehi se je v spomin evropskega nogometa vtisnil z nepozabno sezono 2003/04, v kateri je z Arsenalom postal angleški prvak, ne da bi izgubil eno tekmo, kar do zdaj ni uspelo nikomur razen njemu. To je bil njegov tretji in tudi zadnji prvenstveni naslov v Londonu, kamor je prinesel še številne pokalne lovorike. Kar sedemkrat je zmagal v pokalu FA, sedemkrat pa osvojil tudi angleški superpokal. Ne samo z lovorikami, pečat je pustil tudi s prepoznavno igro, ki jo je gojil, in številnimi poznejšimi zvezdniki svetovnega nogometa, ki jih je razvil.
Pred prihodom na Otok je delal v rodni Franciji, kjer je Monaco popeljal do prvenstvenega naslova 1988 in pokalne lovorike leta 1991, z dvema lovorikama pa nase opozoril tudi na Japonskem, kjer je bil med letoma 1995 in 1996 trener Nagoye Grampusa.
Kakšne so možnosti, da bi postal trener Bayerna?
Massimiliano Allegri
Italijan, ki je brezposeln od letošnjega poletja, ko je po petih letih samovoljno zapustil Juventus, velja za enega od najbolj vročih evropskih nogometnih trenerjev, ki so brez dela ta hip. Massimiliano Allegri, za katerim je ne preveč spektakularna igralska kariera, a zato toliko uspešnejša trenerska pot, je v Torinu osvojil vse, kar se je osvojiti dalo.
No, skoraj vse. Kar dvakrat, v letih 2015 in 2017, je namreč z Juventusom zaigral v finalih lige prvakov, a oba izgubil. V elitnem evropskem tekmovanju je v preostalih treh sezonah na klopi Torinčanov dvakrat zaigral tudi v četrtfinalu, enkrat pa se od sanj o naslovu poslovil v osmini finala. Z Juventusom je petkrat postal italijanski prvak, štirikrat je bil pokalni prvak in osvojil tudi dva italijanska superpokala.
Uspešen je bil tudi na klopi Milana, na kateri je prvič resneje opozoril nase. Sedemkratnim evropskim prvakom je leta 2011 prinesel njihov zadnji naslov italijanskega prvaka, istega leta pa osvojil tudi italijanski superpokal. Pred tem se je vrsto let dokazoval pri nekaterih manj znanih italijanskih klubih, kot so Cagliari, Sassuolo, Grosseto, Spal in Aglianese, pri katerem je leta 2003 začel trenersko pot. Ta danes, ko je star 52 let, še zdaleč ni pri koncu, ampak šele v resnem zagonu. Kje jo bo nadaljeval?
Kakšne so možnosti, da bi postal trener Bayerna?
Laurent Blanc
Že kar malce pozabljeni Laurent Blanc, ki ga številni pomnimo predvsem kot kapetana francoske reprezentance, ki je leta 1998 postala svetovna, dve leti pozneje pa še evropska prvakinja, je brezposeln že več kot tri leta. Vse, odkar je poleti 2016 zapustil klop PSG. Z njim je na domačih tleh sicer osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, in dodobra napolnil klubske vitrine pariškega kluba. Trikrat je bil državni prvak, osvojil pet pokalnih lovorik in bil trikrat francoski superpokalni prvak.
Toda, ker ni bilo tistega, po čemer bogati katarski lastniki PSG najbolj hrepenijo, evropskega naslova, se je moral posloviti. V ligi prvakov je sicer trikrat v nizu obstal v četrtfinalu. Kot se je izkazalo pozneje, je prišel dlje, kot je uspelo njegovim naslednikom na vroči pariški klopi. PSG je namreč v zadnjih treh sezonah vselej obstal v osmini finala.
Pred prihodom v PSG je bil dve leti selektor Francije in se brez težav sprehodil na evropsko prvenstvo 2012, tam pa po porazu v četrtfinalu proti poznejšim evropskim prvakom Špancem izpadel s prvenstva in tudi odletel s francoske klopi.
Nase je v trenerskem poslu močno opozoril kot trener Bordeauxa, pri katerem je bil med letoma 2007 in 2010, leta 2009 pa z njim senzacionalno postal francoski prvak, istega leta pa osvojil tudi pokalno lovoriko.
V javnosti se Blanc v zadnjih letih pojavlja redko in marsikdo se sprašuje, ali še sploh namerava nadaljevati trenersko pot. Glede na to, da naj bi ob predčasnem koncu pogodbe s PSG pred tremi leti prejel kar 22 milijonov evrov odpravnine, ga je mogoče – če se je res odločil za življenje brez stresa in počitek – razumeti. Denarja za počitnice kjerkoli po svetu mu ne bi smelo primanjkovati.
Kakšne so možnosti, da bi postal trener Bayerna?
Mircea Lucescu
Pri 74 letih še ni jasno, ali bo sploh nadaljeval bogato trenersko pot, na kateri je še največji udarec doživel nazadnje, ko je bil kratek čas, le leto in pol, selektor Turčije. Po neuspehih v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 in ligi narodov jo je zapustil februarja letos, od takrat pa nove službe ni našel. Prav mogoče je, da je niti ne išče, a glede na to, kar je dosegel, uradno pa se upokojil še ni, ga je treba razvrstiti med trenerske velikane, ki so trenutno brez službe.
Nase je Mircea Lucescu opozoril predvsem na klopi Šahtarja Donecka, katerega trener je bil kar 12 let, med letoma 2004 in 2016, v tem času pa poskrbel, da je ta rudarski klub postal eden izmed pomembnejših v Evropi, v Ukrajini pa je bil tako ali tako brez konkurence. Kar osemkrat je bil z njim državni prvak, poskrbel pa še za šest pokalnih in sedem pokalnih lovorik. V Evropi je s Šahtarjem najmočneje opozoril leta 2009, ko je z njim zmagal v takratnem pokalu Uefa, zdajšnji ligi Europa.
V istem tekmovanju pa bil leta 2000 najboljši tudi z Galatasarayjem, ko je poskrbel za prvo evropsko lovoriko kakšnega turškega kluba, z njim pa postal tudi turški prvak. To je bil tudi z Bešiktašem, pa Dinamom Bukarešto, ki ga je treniral v rodni Romuniji, sedel pa tudi na klopi milanskega Interja in v Italiji še na klopi Brescie, ki jo je iz druge lige popeljal med prvoligaši. Impresivna trenerska pot, ni kaj.
Kakšne so možnosti, da bi postal trener Bayerna?
Kdo vse je še brez službe?
Na borzi je še kar nekaj eminentnih trenerskih imen. Prostora, da bi našteli vse, je malo, a omenimo jih nekaj. Nemec Ralf Ragnick, ki je globok pečat pustil pri Schalkeju, Hoffenheimu in nazadnje RB Leipzigu. Brazilec Carlos Dunga, ki je z Brazilijo osvojil južnoameriški naslov, zmagal pa tudi na pokalu konfederacij.
Brazilec Carlos Dunga je brezposeln od junija 2016.
Italijan Luciano Spalletti, ki je nazadnje vodil milanski Inter, nase pa opozarjal predvsem kot trener Rome in Zenita. Španec Marcelino, ki je v prejšnji sezoni navduševal na klopi Valencie, na Iberskem polotoku pa od večjih klubov vodil še Sevillo in Villarreal. Argentinec Mauricio Pellegrino, nekdanji trener Valencie, Alavesa in tudi Southamptona, ki je pred dnevi izgubil službo pri Leganesu. Francoz Luis Fernandez, ki je bil v treh obdobjih vodil PSG in z njim osvojil številne lovorike. Nekdanji selektor Anglije Sam Allardyce, donedavni trener Milana Marco Giampaolo in še kdo …
