Euro 2024
Ponedeljek, 10. 6. 2024, 4.00
6 mesecev, 2 tedna
Luka Zahović (še) ne bo šel po stopinjah očeta Zlatka
Podvig očeta in sina, ki ne bi odmeval le v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,77
Zlatko Zahović je za Slovenijo zbral 80, njegov sin Luka pa je pri 15 nastopih.
Ni manjkalo veliko, pa bi se lahko Slovenija prvič v obdobju državne samostojnosti pohvalila s prav posebno veličastnim nogometnim tandemom. Če selektor Matjaž Kek v petek z razširjenega seznama ne bi prečrtal tudi Luke Zahovića, bi prvič na tako velikem tekmovanju, kot je Euro, sodelovala tako oče (Zlatko Zahović) kot tudi sin (Luka Zahović) iz Slovenije. S takšnim podvigom se ne more pohvaliti veliko evropskih držav. Ker pa je Kek med štiri presežne kandidate uvrstil tudi napadalca Pogona, bo morala Slovenija na novo priložnost za tovrstne mejnike na Euru še malce počakati. Najmanj štiri leta.
Lahko bi postala prvi nogometni par v zgodovini Slovenije, sestavljen iz očeta in sina, obeh udeležencev evropskega prvenstva, a se to ne bo zgodilo. Slovenska izbrana vrsta bo na Euru nastopila drugič. Ko je prvič, dogajalo se je pred 24 leti v Belgiji in na Nizozemskem, je Zlatko Zahović blestel. Dosegel je tri zadetke, od tega dva na infarktni tekmi proti ZR Jugoslaviji v Charleroiju, enega pa v Amsterdamu proti Španiji (1:2), kjer si je tekmo v živo ogledalo več kot deset tisoč slovenskih navijačev. To je bil rekord, kar zadeva množično selitev Slovencev na tako veliko športno tekmovanje v tujino. Porušen bo šele na letošnjih tekmah Eura v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu.
Nepozabno slavje Zlatka Zahovića na prvem srečanju Eura, na katerem je Slovenija proti ZR Jugoslaviji vodila že s 3:0. Končalo se je z delitvijo točk.
Če pa so lahko slovenski navijači leta 2000 spremljali izjemne predstave Zlatka Zahovića, ki je s 35 zadetki še danes strelski rekorder izbrane vrste, pa 24 let pozneje ne bodo mogli spremljati na delu njegovega sina Luke Zahovića. Nekdanji serijski strelec Maribora, dvakrat je bil na primer golgeter 1. SNL, v ligi prvakov pa se je med strelce vpisal že kot najstnik proti Sportingu, sicer še čaka na svoj strelski prvenec v članski izbrani vrsti. Za člansko reprezentanco je zbral 15 nastopov, a večinoma pobiral drobtinice in vstopal s klopi. Nazadnje je nastopil lani v kvalifikacijah za Euro 2024 v San Marinu, kjer je odigral zadnjih 18 minut.
Luka Zahović je nazadnje obsedel na klopi na pripravljalni tekmi z Armenijo v Stožicah.
V sezoni 2023/24 ni veliko igral na Poljskem, zaradi neprepričljive tekmovalne forme pri Pogonu pa je na koncu tudi ostal brez odhoda v Nemčijo. Znašel se je na razširjenem seznamu selektorja Matjaža Keka, na katerem je bilo prostora za 30 imen, opravil dolge priprave na Gorenjskem, nato pa ga je 62-letni Mariborčan skupaj z Matevžom Vidovškom, Žanom Zaletelom in Miho Zajcem prečrtal s seznama. S tem je odpadla priložnost, da bi se med državami, ki se lahko pohvalijo z očeti in sini kot udeleženci evropskega prvenstva, prvič znašla tudi Slovenija.
Kdo vse bi lahko prišel v poštev?
Sven Šoštarič Karić je podobno kot oče Amir Karić že nastopil za člansko reprezentanco.
Čez štiri leta se bo ponudila priložnost. Če se bo Slovenija seveda uvrstila na veliko tekmovanje, ki bo leta 2028 v Veliki Britaniji in na Irskem. Morda pa bi lahko poleg Luke Zahovića, ki bo takrat star 32 let, prišli v poštev tudi sinovi drugih znamenitih nekdanjih slovenskih reprezentantov, udeležencev Eura.
Med njimi je dres A-reprezentance že oblekel branilec Sven Šoštarič Karić (sin Amirja Karića). Nadarjeni najstnik Mateo Ačimović (sin Milenka Ačimovića) se dokazuje pri Olimpiji, 18-letni Marin Galić Bosnić (sin Marinka Galića) nastopa v drugi ligi pri velenjskem Rudarju, štiri leta starejši Mark Čeh (sin Aleša Čeha) za Triglav, 27-letni Jaka Dabanović (sin Mladena Dabanovića) pa brani za Bistrico. Roy Rudonja (sin Mladena Rudonje) je pri 29 letih izgubil stik s klubsko elito, nastopa pri italijanskem nižjeligašu USD Rocca Acquedolcese. To je le nekaj članov znamenite Katančeve zlate generacije, katerih sinovi nadaljujejo nogometno poslanstvo.
Peter je postal evropski prvak, zdaj želi to ponoviti Kasper
Na Danskem so zelo ponosni na Petra in Kasperja Schmeichla.
V tujini so zgodbe očetov in sinov, udeležencev največjega reprezentančnega tekmovanja, kar ga ponuja Evropa, odmevale že večkrat. A še vedno so redke države, ki se lahko pohvalijo s tem.
Zanimivo je, da v tem izstopa ravno Danska, uvodna tekmica Slovenije na letošnjem Euru. Znana je zgodba o dinastiji Schmeichel, iz katere izhajata dva vrhunska vratarja. Oče Peter je leta 1992 z Danci postal senzacionalno evropski prvak, njegov sin Kasper se je na zadnjem Euru uvrstil med štiri najboljše, visoke cilje pa ima tudi letos v Nemčiji.
Na Euru 2020, katerega izvedba je zaradi pandemije koronavirusa potekala z enoletno zamudo, je Azzurrom do naslova pomagal tudi Federico Chiesa. Njegov oče Enrico je bil svojčas zvezdnik italijanskega nogometa, nastopil pa tudi na Euru 1996. Ravno prvem velikem tekmovanju, za katerega je kandidirala tudi samostojna Slovenija in v prvem uradnem nastopu prekrižala načrte prav Italiji (1:1 v Mariboru).
Legendarni Francoz Lilian Thuram je za galske peteline odigral 142 tekem in dosegel dva zadetka. Oba v polfinalu svetovnega prvenstva proti Hrvaški, ko je poskrbel za preobrat in zmago z 2:1!
Med osrednjimi favoriti za osvojitev letošnjega naslova je Francija. Marcus Thuram bi lahko ponovil podvig očeta Liliana Thurama, ki je bil z galskimi petelini najboljši v Evropi leta 2000, dve leti pred tem pa se je povzpel še na svetovni prestol. O tem, kako močna konkurenca vlada pri Francozih, priča podatek, da je Khephren Thuram, mlajši sin Marcusa, sicer pa zvezdnik Nice, vreden 35 milijonov evrov, ostal brez vpoklica.
Takšnih in podobnih zgodb je še nekaj, a ...
Daley Blind, branilec Girone, največjega presenečenja španskega prvenstva, bo nastopil tudi na Euru 2024.
Veliko je bilo še zgodb. Pri Romunih bo Ianis Hagi na tem Euru podoživel usodo svojega slavnega očeta Gheorgheja Hagija, na velikem odru sta nastopila žal že pokojni nizozemski genij Johan Cruyff (Euro 1976 v Jugoslaviji) in njegov sin Jordi Cruyff (1996), tako kot tudi njuna rojaka Danny in Daley Blind. Čeh Miroslav Kadlec je bil leta 1996 evropski podprvak, nato pa je na Euru zaigral večkrat njegov sin Michal Kadlec.
Anthimos Kapsis je leta 1980 nastopil na evropskem prvenstvu za Grčijo, njegov sin Michalis Kapsis pa je 24 let pozneje skupaj s soigralci presenetil javnost in postal evropski prvak na Portugalskem! Ravno v deželi, ki je ponosna tudi na družino Veloso. Oče Antonio je nastopil na Euru 1984, sin Miguel pa 2008 in 2012.
Belgijci so ponosni na zgodbi očeta Jana (1972) in sina Gerta Verheyena (2000), Švedi pa so leta 2020, ko se je med potniki na Euro znašel tudi Jordan Larsson, zaploskali sinu velikega zvezdnika švedskega nogometa Henrika Larssona.
Kek: Nogomet se bo igral tudi po Euru
Matjaž Kek je vodil Slovenijo že na SP 2010. Zdaj bo kot selektor izkusil še moč največjega evropskega tekmovanja.
Takšnih in podobnih zgodb je še nekaj, a ne toliko, da bi to veljalo za pretirano pogost nogometni fenomen. Zato bi zgodba Zahovićev še toliko bolj odmevala. Ne le v Sloveniji, ampak tudi tujini.
Selektor Kek je po zadnji odločitvi, s katero je seznam kandidatov skrčil na zahtevanih 26 imen, pojasnil: "To pa še ne pomeni, da vsi ti, ki ne potujejo na prvenstvo, ne bodo zraven že naslednjič. Nogomet se bo igral tudi po evropskem prvenstvu, hitro bodo na vrsti septembrske tekme v ligi narodov. Pri končni odločitvi obstaja tudi 'taktični' načrt, saj ne moremo na prvenstvo s preveč napadalno usmerjenimi igralci, kajti izhajam iz tega, da verjetno proti ekipam, s katerimi igramo, ne bomo napadali devetdeset minut," je pojasnil slovenski selektor in podal dodatno pojasnilo, zakaj se je z razširjenega seznama poslovil tudi Zahović.
Luka Zahović je v sezoni 2023/24 na Poljskem v prvenstvu odigral le 610 minut in dosegel en zadetek.
Ima pa zadnji, če bo v novi sezoni ujel boljšo tekmovalno formo, kot jo je v nedavno končani na Poljskem, vse možnosti, da se vrne v izbrano vrsto in sanje o velikem tekmovanju, te je njegov oče Zlatko izkusil tako na evropskem kot tudi svetovnem prvenstvu, morda uresniči že ob naslednji mogoči priložnosti.
