Lionel Messi
Torek, 13. 12. 2022, 4.00
2 leti
Intervju: Mirko Vasle pred polfinalom SP
Slovenec v Argentini opozarja na veliko prednost Hrvatov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,88
13
"Pri Hrvatih občudujemo ta občutek pripadnosti, kar je res velik plus. Tega Slovenci nimamo, Argentinci imajo tega naboja mogoče nekoliko več kot Slovenci, Hrvati pa so v tem res najboljši," opozarja Mirko Vasle.
Na svetovnem prvenstvu v nogometu se bo danes odvilo prvo polfinalno srečanje med Hrvaško in Argentino. Med tistimi, ki bodo zvečer močno stiskali pesti za argentinsko izbrano vrsto, je tudi v Argentini rojeni Mirko Vasle, ki živi v Buenos Airesu in tam med drugim že 35 let v slovenščini ustvarja, urednikuje in oddaja Okence v Slovenijo, radijsko oddajo v slovenskem jeziku. "Ljudje tu smo drugače zelo razdvojeni, prisotna je huda gospodarska kriza in nogomet nam daje možnost, da se vsaj v eni stvari zedinimo," nam je v intervjuju naravnost iz Buenos Airesa razkril Vasle.
Na svetovnem prvenstvu v Katarju se dogajanje bliža vrelišču. Danes zvečer se bosta ob 20. uri za prvo finalno vstopnico mundiala pomerili reprezentanci Hrvaške in Argentine. Argentina je doslej na mundialih slavila dvakrat, leta 1978 v domovini ter osem let kasneje v Mehiki na krilih Diega Maradone. V Katarju so Argentinci odločeni prekiniti 36 let trajajočo sušo, česar si želi tudi Mirko Vasle, ki tekme mundiala spremlja v domačem Buenos Airesu.
Vasle nam je v intervjuju med drugim povedal, kako odločilne tekme prvenstva pričakujejo v tej južnoameriški državi, ob tem je spregovoril tudi o Hrvaški, Lionelu Messiju, Maradoni in tudi siceršnjem življenju v Argentini ter slovenski skupnosti, ki ne pozablja slovenskih korenin.
Mirko Vasle (desno) je v intervjuju za Sportal zaupal, kakšno je dogajanje v Argentini pred polfinalom svetovnega prvenstva.
Polfinalni obračun Argentine in Hrvaške je praktično tu. Kakšno je vzdušje v Argentini, je prisotne že kaj napetosti ali evforije?
Najbolj se čuti živčnost. Vsi po vrsti smo živčni, že na tekmi z Nizozemsko je bilo takšno vzdušje. Sploh potem ko so Nizozemci izenačili, je marsikdo zaradi napetosti v zraku kar ugasnil televizijo. A na koncu je bilo po tisti prigarani zmagi vzdušje še toliko bolj veselo. In to nam zdaj v teh trenutkih pride še kako prav, saj smo ljudje tu drugače zelo razdvojeni, prisotna je huda gospodarska kriza in nogomet nam daje možnost, da se vsaj v eni stvari zedinimo.
Argentinci pogosto pravijo, da imajo nogomet za že nekakšno religijo. Kako bi to lahko razložili nekomu, ki tega še nikoli ni izkusil ali videl?
To se da najboljše povedati tako, da je tu pri nas prvi šport nogomet, drugi šport je nogomet in tretji šport je nogomet. Šele potem, dolgo zatem pride kaj drugega. Mislim, da sem s tem povedal prav vse.
V Argentini smo vsi selektorji, vseh 45 milijonov prebivalcev vse ve o nogometu in vse zna (smeh, op. p.). Vsi se na cestah pogovarjajo samo o tem. Ljudje si želijo nekega veselja in začutiti to veselje, ki ti ga prinese nogomet.
Argentinski navijači v Dohi:
🇦🇷Argentina fans have taken over Souk Waqif, Doha 🔥 they do this every evening before matchday. #FIFAWorldCup #EricInQatar🇶🇦 pic.twitter.com/hGS3EYKwub
— Eric Njiru (@EricNjiiru) December 12, 2022
Argentina fans at the World Cup 👏🏻🇦🇷 pic.twitter.com/JIQr8tFM6a
— 𝐂𝐚𝐬𝐮𝐚𝐥 𝐔𝐥𝐭𝐫𝐚 𝐎𝐟𝐟𝐢𝐜𝐢𝐚𝐥 (@thecasualultra) December 11, 2022
Je v zraku pred polfinalom čutiti optimizem? Ljudje verjamejo v uspeh? Začetek prvenstva sicer za Argentince ni bil najbolj sanjski, vas pa zagotovo lahko z optimizmom navdaja podatek, da Argentinci v vseh štirih dozdajšnjih nastopih v polfinalih svetovnih prvenstev še nikoli niso izgubili.
Tudi leta 1990 je Argentina uvodno tekmo prvenstva proti Kamerunu izgubila z 0:1 in je potem igrala v finalu. Tudi tokrat so argentinski nogometaši izgubili prvo tekmo, potem pa je nekako steklo. Moram priznati, da so ljudje tu kar realisti in spremljajo tekmo za tekmo. Najprej je bila v mislih vseh le Nizozemska, zdaj je tu Hrvaška. Potem pa bomo videli. Seveda verjamemo in smo optimistični, ne bi pa rekel, da se zdaj že čutimo kot svetovne prvake.
Naslednji nasprotnik Argentine bo Hrvaška. Kaj pričakujete od te tekme?
Hrvaška ima dobro reprezentanco, čeprav so nosilci igre že kar v letih, hkrati pa so na tem prvenstvu že dvakrat igrali podaljšek. A pri Hrvatih občudujemo ta občutek pripadnosti, kar je res velik plus. Tega Slovenci nimamo, Argentinci imajo tega naboja mogoče nekoliko več kot Slovenci, Hrvati pa so v tem res najboljši. Mislim, da jim prav ta občutek zavednosti daje dodatno odločilno moč za tekme. Je pa treba tudi povedati, da je Hrvaška na tem prvenstvu praktično dobila le eno tekmo, dvakrat pa so odločile enajstmetrovke. Tu v Argentini vsi po vrsti pravijo, da zdaj ne sme priti do enajstmetrovk (smeh, op. p.).
Naslednji nasprotnik Argentine bo Hrvaška.
Mogoče Argentinci veljamo oziroma veljajo za zelo temperamentne, a te zavednosti in pripadnosti do države v južni Ameriki ni. Ne vem, od kod Hrvati to črpajo, mogoče iz zgodovine.
Spet bo ogromno napetosti, tu pri nas je zelo vroče, na zadnji tekmi z Nizozemsko smo imeli kar 41 stopinj, potem pa svoje naredijo še živci in pritisk, zato mora človek hitro poseči po kakšnih tabletah in zdravilih (smeh, op. p.).
Se potem svet v Argentini v času tekem povsem ustavi?
Popolnoma. Na zadnji tekmi z Nizozemsko je bilo več predelov Buenos Airesa in okolice brez luči in elektrike, zato so vsi hiteli v bare in restavracije, kjer so imeli elektriko, ker imajo svoje električne generatorje. Bari in restavracije so bile nabito polne. Noben se ni pritoževal nad tem, da ni elektrike, vsi so bili zadovoljni samo, da so lahko gledali tekmo (smeh, op. p.).
Navijači v Buenos Airesu
Ljudje so trenutno najbolj zadovoljni, ker v Messiju vidijo veliko odločnost in lakoto po uspehu. Igra drugače kot na prejšnjih prvenstvih, videti je več te iskrice in odločnosti in ravno nanj računajo, da bo ekipo popeljal do naslova. Jaz osebno sem bolj realist, najprej je treba videti, kako se bo razvijala tekma s Hrvaško
Omenili ste Lionela Messija, za katerega večkrat pravijo, da ima v domači Argentini že status božanstva. Kako sami doživljate njega in celoten fenomen?
Messi se je na tem mundialu prebudil, kar je morda tudi manjkalo na nekaterih prejšnjih prvenstvih. Tokrat res bodri in potiska celotno ekipo naprej. Res se bori in ostali igralci mu sledijo, so enotni. To je velika razlika med tem svetovnim prvenstvom in prejšnjimi mundiali. Res se mi zdi, da tokrat ekipa stoji in drži skupaj. Veliko vlogo ima tukaj tudi selektor Lionel Scaloni, ki je najmlajši selektor na prvenstvu in daje še več elana celotnemu moštvu.
Občasno se tu vleče tudi neke vzporednice s časi Diega Maradone in takratne Argentine. Bi se strinjali s temi opazkami?
Jaz Maradone tu sploh ne bi primerjal. To sta povsem različni obdobji s povsem različnim slogom nogometa. Maradona je bil res ognjevit in bojevit. Za leto 1986 je celotna Argentina složna v prepričanju, da je Maradona tisto prvenstvo v Mehiki dobil sam s svojimi predstavami. Menimo, da bi ne glede na to, za katero reprezentanco bi Diego takrat zaigral, postala svetovni prvak. Maradona je bil res višek nogometne igre, a ga ne morem primerjati z Messijem, čeprav ima tudi on izjemne dosežke in velja danes za najboljšega nogometaša na svetu. To vlogo na tem prvenstvu tudi potrjuje.
"Messi se je na tem mundialu prebudil, kar je morda tudi manjkalo na nekaterih prejšnjih prvenstvih," pravi Vasle.
Že prej ste omenili gospodarsko krizo v Argentini. Kakšno je sicer življenje v tej državi?
Ni enostavno. Triinštirideset odstotkov prebivalstva je že revežev, imamo stoodstotno letno inflacijo. Kar trideset odstotkov prebivalstva, ki je zaposlenega, s svojimi plačami ne pride skozi celoten mesec. Kar devet milijonov ljudi živi od subvencij. Položaj je res zahteven in gre še na slabše.
Vedno, ko se vrnem v Slovenijo, poudarjam, da ljudje tam živite v raju, a se tega ne zavedate. Veliko ljudi mi je že dejalo, da so se po raznih potovanjih iskreno veselili vrnitve v Slovenijo. Sam se večkrat vračam v Slovenijo in moram priznati, da imam potem kar težave, da se vrnem nazaj. Človek se res hitro privadi na "udobje" v Sloveniji, kjer praktično ni kriminala. V Sloveniji ljudje radi v restavracijah in barih sedite zunaj in vedno vidim, kako imajo ljudje torbice in ostale stvari na stolu ob mizi. Če bi sam to storil v Argentini, bi bil verjetno čez minuto že brez torbe in vseh dokumentov.
Buenos Aires
V Argentini je tudi čedalje več trgovanja z drogami, karteli iz Kolumbije in Mehike se selijo k nam. Za primer, v mestu Rosario, ki je tretje največje mesto v Argentini, se na vsakih 23 ur zgodi en umor.
Tu so mesta res ogromna, Buenos Aires s predmestjem ima 13 milijonov prebivalcev. Ko se vračam v Slovenijo, večkrat o življenju v Argentini predavam v šolah in je to res težko razložiti.
Sami ste sicer pomemben del slovenske skupnosti v Argentini. Imate tudi slovensko radijsko oddajo Okence v Slovenijo. Za kaj pravzaprav gre?
Ravno v soboto je naša radijska oddaja slavila že 35 let. V Argentino so se Slovenci selili v treh valih. Prvi Slovenci so prišli že konec 19. stoletja, ko so se v te kraje preselili kmetje iz Avstro-Ogrske na željo takratnega predsednika, da bi poselili notranjost države. Drugi val se je zgodil med obema vojnama, ko se je zaradi ekonomskih in političnih problemov sem selilo veliko Primorcev. Po drugi svetovni vojni je bilo ogromno političnih migracij.
Tu imamo slovenske domove, prireditve in tudi slovenske gledališke igre. Ravno pred tremi tedni smo imeli v provinci Mendoza prvo vseslovensko srečanje, na katerem se je zbralo petsto Slovencev iz vseh koncev sveta. Od tod smo v živo oddajali tudi za našo radijsko postajo. Poleg tega imamo tudi slovenski tednik.
Se je pa od leta 2001 do danes v Slovenijo preselilo štiristo Argentincev slovenskega porekla. Preselili so se takšni, ki so poznali slovenski jezik in so bili velik del naše skupnosti, zato smo s tem veliko izgubili, a se kljub temu ne ustavljamo. Treba je tudi priznati, da asimilacija naredi svoje.
Se med temi potomci Slovencev in Slovenci v Argentini še vedno čuti pripadnost Sloveniji?
Absolutno. Tu se mi zdi zelo zanimiv podatek, da so potomci tistih, ki so se v Argentino preselili v tistem valu konec 19. stoletja, danes najbolj zavedni Slovenci, a sploh ne znajo slovenskega jezika. A čutijo se za Slovence, od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna, se imajo za Slovence. Ustanavljajo tudi nova društva in se učijo slovenščine. Res se čuti ta zavednost in to vedno pravim, ko predavam na slovenskih šolah. Morate biti srečni in ponosni, da imate svojo državo in življenje na takšnem nivoju.
Takšne državne šole, kot so v Sloveniji, so namreč za Argentino na nivoju privatnih šol že samo kar se tiče infrastrukture. Časi pri nas v Argentini res niso rožnati, kar se pozna tudi pri vzgoji otrok in res ni enostavno. Zdaj pa nam je nogomet prinesel vsaj malo veselja in upajmo, da nam ga bo še naprej.
Preberite še:
13