Petek, 20. 4. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Intervju z nogometašem Olimpije Jasonom Davidsonom
Pri Keku je trpel, zdaj uživa v Ljubljani
Odkar se je Olimpiji pridružil Jason Davidson, občasni avstralski reprezentant, zeleno-beli sploh še niso izgubili. "Ne, ne, nisem jaz tisti, ki je Olimpiji prinesel srečo," v smehu odgovarja 26-letni branilec in dodaja, da je za odlične rezultate zmajev najbolj zaslužen trener Igor Bišćan. Avstralcu vedno bolj zaupa, kar dokazuje tudi minutaža na zadnjih tekmah.
Moč nogometašev Olimpije, ki se spogledujejo z državnim naslovom, izvira z vseh koncev sveta. Evropa, Afrika, Južna Amerika ... Barve Oceanije, istočasno pa tudi Azije, zastopa Jason Davidson. Občasni avstralski reprezentant se je lani poleti iz Anglije preselil na Reko, saj je v svoji zelo pomembni sezoni želel nastopati v evropski ligi, nato pa doživel razočaranje, saj mu trener Matjaž Kek ni namenil niti minute. Sledila je zimska selitev v Ljubljano, kjer igra kot posojeni nogometaš Rijeke. Za zdaj se mu je obrestovala, saj se vrača v tekmovalno formo. Z zmaji napada dvojno krono, za piko na i pa želi leto 2018 oplemeniti z velikim ciljem, vrnitvijo v izbrano vrsto Avstralije in nastopom na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Če bi 26-letnemu branilcu, ki igra pri Olimpiji precej ofenzivno, uspelo, bi Slovenija po osmih letih občudovala udeleženca največjega nogometnega tekmovanja na svetu, ki igra v klubu Prve lige Telekom Slovenije. Možnosti obstajajo, tega se zaveda tudi delovni Avstralec z japonskimi in grškimi koreninami.
Odkar je član Olimpije, je zbral sedem nastopov, od tega šest v prvenstvu.
Na sončni strani Alp ne igra veliko avstralskih športnikov. Vi ste eden izmed redkih. Zelo redkih.
Srečen sem, da sem se tako odločil. Dobro se počutim kot nogometaš Olimpije. Ne le, da nas spremljajo zelo dobri rezultati, ampak nas obkroža še pozitivna energija. Uživamo na vsakem treningu. Pred seboj imamo velik cilj. Z Olimpijo želimo osvojiti dve lovoriki.
Poleg tega moram pohvaliti Ljubljano, ki je čudovito mesto. Slovenija je nasploh zelo prisrčna dežela, v kateri uživamo z družino. Vsak dan je lepši, saj lahko vedno bolj spoznavam vašo državo. Ljudje so prijazni, gostoljubni. Nimajo težav z angleškim jezikom, tako da sem deležen zgolj pozitivnih izkušenj.
Olimpiji kaže odlično v boju za slovenski naslov. Pred vstopom v zadnjo četrtino Prve lige Telekom Slovenije ima pred Mariborom pet, pred Domžalami pa sedem točk prednost. V nedeljo vas čaka gostovanje v Celju.
V tem trenutku je najpomembneje, da se ne obremenjujemo s tekmecema, ampak se osredotočimo na vsako tekmo. Moramo se truditi iz tedna v teden, da odigramo dobro vsako tekmo. Sami odločamo o svoji usodi, to je res, a moramo hkrati ostati skromni, ponižni in si prizadevati, da zadržimo vrh. Dvojna krona je naš cilj. Za tega si prizadevamo in mu sledimo. Če bomo trdno stali na tleh in še naprej tako dobro delali, nam bo uspelo.
Upam, da bo iz tekme v tekmo tudi več gledalcev. V državah, kjer sem igral prej, zlasti v Angliji in na Nizozemskem, sem bil navajen na polne štadione. Upam, da bo zdaj, ko se sezona bliža koncu in je boj za naslov prvaka vedno bolj pomemben, tudi več gledalcev na tribunah. Naša naloga je, da poskrbimo, da bomo dobri na igrišču.
Na zadnjem derbiju z Domžalami je odigral vso tekmo in sodeloval pri zadetku Olimpije.
Ko ste na Otoku branili barve WBA, ste zaigrali v premierleague, nato pa ste si pri Huddersfield Townu delili slačilnico tudi s slovenskim nogometašem Jonom Gorencem Stankovićem.
Žal nima sreče z zdravjem. Pogosto je poškodovan. Ko sem prišel k Huddersfieldu, je bil tudi na seznamu poškodovanih. Mislim da je utrpel poškodbo z reprezentanco Slovenije. Takrat, priznam, nisem vedel veliko o Sloveniji. Jonu želim, da prebrodi vse težave, trdo dela in se vrne na igrišče.
Zakaj ste sploh lani zapustili Anglijo?
Nisem veliko igral, k Rijeki pa sem šel zaradi evropske lige. Želel sem igrati, saj se je začela sezona 2017/18, zelo pomembna, ker se bo končala s svetovnim prvenstvom v Rusiji. Želel sem redno igrati pri Rijeki, se vrniti v avstralsko reprezentanco, nato pa oditi v Anglijo ali kam drugam. Žal se mi na Reki ni izšlo tako dobro. Prišel sem k Olimpiji, saj sem želel ujeti tekmovalni ritem. Zdaj sem srečen in zadovoljen. Olimpija je v igri za obe lovoriki, meni pa gre vedno bolje. Na zadnjih tekmah sem bil zadovoljen s svojimi predstavami. Če bom tako nadaljeval, se bom lahko vrnil v svoj ritem.
Ko je branil barve Huddersfield Towna, si je slačilnico angleškega prvokategornika delil tudi s Slovencem Jonom Gorencem Stankovićem, ki okreva po hudi poškodbi kolena in v tej sezoni sploh še ni zaigral. Kaj je šlo narobe na Reki, da niste v jesenskem delu niti enkrat nastopili?
Za odgovor boste morali vprašati trenerja Keka. O njem nisem vedel veliko, ko sem prišel na Hrvaško. Prispel sem iz Anglije, kjer sem igral na najvišji ravni. Ne vem, zakaj nisem igral. Pač se ni izšlo. Kot nogometaš moraš vedno verjeti v svoje sposobnosti. Tako je tudi pri meni. Ni moja stvar, da ocenjujem. Težko mi je razložiti, kaj je šlo narobe. Ne le kot nogometaš, ampak tudi kot človek nikoli nočem grdo govoriti o kom, ga očrniti ali predstaviti negativno. Pač, v nogometu je tako, da se moraš v takšnem primeru premakniti naprej. Zdaj sem v Olimpiji, kjer igram kot posojen nogometaš Rijeke. Zdaj imam druge cilje, najprej želim postati slovenski prvak.
Z Avstralijo je odigral vse tri tekme na SP 2014. Tako se je bojeval za žogo z zvezdnikom Nizozemske Arjenom Robbnom. S podobnimi težavami, zelo skromnim številom odigranih minut, se na Reki spopada vaš nekdanji slovenski soigralec Matic Črnic.
O tem, zakaj ne igra več, morate vprašati trenerja Keka. On odloča o tem. Matic je dober igralec, ki pa žal ne igra toliko, kot bi si želel. Nogomet je po svoje kar čudna in zapletena igra, saj je nihče ne more popolnoma razumeti. Vsak trener je drugačen, krasijo jih različni slogi.
Kdo bi si mislil. Ste Avstralec, ki ga je v isti sezoni na Hrvaškem vodil Slovenec, nato pa Hrvat v Sloveniji.
To je nogomet, v nogometu je vse mogoče (smeh, op. p.)! O Igorju Bišćanu lahko povem veliko pozitivnega. Saj vidijo vsi, kako fantastično delo opravlja pri Olimpiji. Ko sem prišel, smo za Mariborom zaostajali tri točke, zdaj pa smo pet točk pred njim.
Torej ste prinesli srečo Olimpiji?
Ne, ne. Saj ne rečem, da je to zaradi mene (smeh, op. p.), je pa trener poskrbel za določeno stalnost forme. Opazil sem, da je kot nekdanji nogometaš Liverpoola v treninge vnesel nekatere ideje iz Anglije. Zdaj smo na vrhu lige in se moramo osredotočiti, da odigramo čim boljše vsako tekmo. Najprej tisto, ki nas čaka v nedeljo v Celju.
Poleti bo Rusija gostila svetovno prvenstvo, na katero se je uvrstila tudi Avstralija.
Vem, kako je igrati na svetovnem prvenstvu. Na prejšnjem SP v Braziliji sem odigral vse tri tekme. To je nekaj tako velikega, da se tega sploh ne da opisati z besedami. Vsak želi igrati na takšnem tekmovanju, saj predstavlja največji mogoč oder. Moja velika želja, v to smer gre tudi moj trud, je, da bi dobro igral z Olimpijo, nato pa odšel še z reprezentanco na svetovno prvenstvo. Da bi si izboril mesto med potniki. Tega ne pričakujem, si pa močno želim. Zato je zdaj najpomembneje, da se vrnem v tekmovalni ritem, ki sem ga povsem izgubil na Reki. Vedno moraš imeti cilj. Moj je dvojna krona z Olimpijo in nastop z Avstralijo v Rusiji. Če mi ne bo uspelo, me januarja 2019 čaka nov izziv, azijsko prvenstvo. Ko smo ga osvojili leta 2015 na domačih tleh, sem bil zraven.
Za člansko izbrano vrsto Avstralije je zbral 22 tekem.
Lani je postal avstralski selektor izkušeni nizozemski strateg Bert van Marwijk, ki je pred osmimi leti popeljal tulipane v finale SP 2010 v Južni Afriki. Nazadnje ste igrali za reprezentanco leta 2015. Sta bila že kaj v stiku?
Sva. Izmenjava sva si nekaj misli. Vodi nas zelo priznan strokovnjak, a le za potrebe SP 2018. Morda bo pomagalo to, da sem igral tri sezone na Nizozemskem in zbral več kot sto tekem. Morda se me spomni od takrat. Drugače pa je najpomembneje, da ostanem zbran in nastopim za Olimpijo najboljše, kar se da.
Zadnji reprezentančni nastop je opravil novembra 2015 proti Bangladešu. Prejšnji mesec se je razpredalo o možnosti, da bi Avstralija zaradi afere z vohuni bojkotirala nastop na SP 2018 v Rusiji.
Kot nogometaš se s podobnimi temami nočem kaj preveč obremenjevati. Spadam na igrišče, s političnimi igricami pa nočem imeti opravka. Niti ne vem dobro, kaj se dogaja.
Se bojite, da bi lahko politika oskrunila tako pomemben nogometni dogodek, kot je SP 2018?
Ne. Težko je uničiti nekaj tako velikega, kot je svetovno prvenstvo. To je tekmovanje, pri katerem je vseeno, ali si bogat ali reven, ali si iz te ali one države. To je nogomet, ki združuje narode in ljudi po svetu. Skoraj nemogoče je uničiti kaj takšnega. Ljudje naj raje razmišljajo le o nogometu, kot navijači odpotujejo v Rusijo in uživajo.
Na sezono 2016/17, ki jo je preživel v Groningenu, ima zelo prijetne spomine.
Avstralija že dobro desetletje nastopa kot del azijske nogometne družine. Ste se hitro privadili na novo konfederacijo?
Res je, prihajamo z druge celine. Prej smo se merili z drugimi tekmeci, a v Oceaniji ni bilo na voljo dovolj kakovostnih, da bi napredovali kot nogometaši. Ker pa za napredek potrebuješ močnejše tekmece, se je prehod med azijske predstavnike izkazal za zadetek v polno. To je bila fantastična odločitev. Zdaj smo azijski prvaki, ustvarili smo si dobro ime, kar je še toliko boljše.
Ste se na Azijo še hitreje navadili, ker se v vaši krvi ne pretaka le grška kri, zaradi katere ste upravičeni tudi do grškega državljanstva? Imate tudi japonske korenine, saj je bil vaš dedek Japonec.
Tudi to je vplivalo. Odlično poznam Japonsko. Dve leti sem živel na Japonskem. Od 14. do 16. leta.
Leta 2015 je z Avstralijo osvojil azijsko prvenstvo. Potekalo je prav v Avstraliji.
Torej ste na Japonskem preživeli najbolj divja najstniška leta?
Na Japonskem niso bila preveč divja (smeh, op. p.). Tam nekaj veljata le trdo delo in zbranost. Karkoli delajo Japonci v življenju, vedno dajo sto odstotkov od sebe. To je bila prekrasna izkušnja, saj sem odšel na Japonsko z namenom, da igram nogomet. Japonska pa je velika nogometna dežela z dobro infrastrukturo, še kako primerno za mlade igralce. To je bil eden izmed razlogov, da sem se znašel na Japonskem. A to je bilo pred davnimi leti … Zdaj sem nogometaš Olimpije, zdaj me zanima predvsem to, kako z zmaji osvojiti dvojno krono.
1