Glavoboli, ki so jih porajali administrativni spodrsljaji

Šport je poln primerov, ko na igrišču niso zmagovale boljše ekipe, ampak tiste, ki niso kršile pravil. Podobno velja tudi za prestope, kjer so se številni klubi ušteli, ker so podcenjevali papirologijo.

V nogometu, najbolj priljubljeni postranski reči na tem svetu, se je že dogajalo, da klubi niso zmagali zaradi premoči, izražene na igrišču, ampak usodnih napak, s katerimi so poskrbeli za slavje tekmeca za zeleno mizo. Še je svež primer leto 2014, ko je evropsko javnost razburila odločitev Evropske nogometne zveze (Uefa), da razveljavi napredovanje varšavske Legie v odločilni krog kvalifikacij.

Poljski prvak je takrat na obeh tekmah nadigral škotski Celtic. Doma je zmagal s 4:1, v gosteh pa z 2:0. Moral bi napredovati s skupnim rezultatom 6:1, a se je na koncu vendarle veselil Celtic.

Stop!

Na povratni tekmi je namreč (le nekaj minut) nastopil tudi Bartosza Bereszynski, ki bi moral zaradi starih grehov izpustiti tri evropske tekme. Legia je bila prepričana, da je že odslužil kazen, a se je motila, ker na enem izmed srečanj poljskega predstavnika, ko je namerno počival, sploh ni bil prijavljen za tekmo. Celtic je dobil srečanje s 3:0 in se zaradi pravila večjega števila doseženih zadetkov v gosteh, saj je dvoboj v Varšavi izgubil z 1:4, uvrstil naprej. Žreb mu je za naslednjega tekmeca določil Maribor, tu pa so se sanje škotskega kluba o ligi prvakov končale, saj so vijolice po znamenitem zadetku Marcosa Tavaresa utišale Celtic Park v črno.

Kdo te je pozabil, Boštjan?

V nogometu so se dogajali primeri, ko so se dobljene tekme izgubljale zaradi nepazljivosti strokovnega vodstva, ki je v igro pri zelo ugodnem rezultatu po nepotrebnem zaradi nevednosti in drugih razlogov pošiljalo igralce, s katerimi je kršilo posamezna pravila o številu tujcev. S tem je omogočilo tekmecem, da so po tožbi prišli do zmage s 3:0, priigrane za zeleno mizo.

V Sloveniji je pred leti naslovnice polnil primer Kreft. Nekdanji up ljubljanske Olimpije Boštjan Kreft je v sezoni 2003/04 zaigral na tekmi med zeleno-belimi in Gorico. Dvoboj se je za Bežigradom končal brez zadetkov, a je nato ''po tretjem polčasu'' pripadel gostom (3:0). Zakaj? Olimpija je kršila pravilo, saj je poslala v igro nogometaša, ki ga pred srečanjem sploh ni bilo v uradnem zapisniku. Javnost ni nikoli izvedela, kdo je bil kriv za usodno napako. Kreft je odigral le devet minut in hitro zapustil igro, a je bilo prepozno.

Ljubljančanom so odvzeli točko in Gorici omogočili lažje osvajanje naslova.

Naslov prvaka odločen za zeleno mizo?

Tudi na rokometnih igriščih so se dogajali administrativni zdrsi. V sezoni 2001/02 je eden od takšnih vsaj nekoliko vplival tudi na bitko za naslov državnega prvaka. Za kaj oziroma koga je šlo? Za Sergeja Rutenko. Zdaj eden od največjih svetovnih zvezdnikov je bil tedaj še malo znani, a izredno nadarjeni mladenič.

Po prestopu iz Gorenja v Celje bi moral odslužiti še eno tekmo kazni, a to so v Celju spregledali in zaigral je v Sevnici. Pivovarji so bili kaznovani z odvzemom točke. Ravno v tisti sezoni pa so Prule dokončno prerasle vlogo izzivalca in prvič v zgodovini postale vladar slovenskega rokometnega prizorišča z istim številom točk, a boljšim medsebojnim razmerjem kot Celjani.

Leta 2009 so trije rokometaši Gorenja v Evropi obsedeli na tribunah, čeprav niso bili ne poškodovani ne kaznovani. Operativno vodstvo velenjskega kluba je zamudilo prijavo in Klemen Cehte, Sergo Datukašvili in Dino Bajram so si morali prvi del lige prvakov ogledati s strani. Vseeno se je v tisti sezoni Gorenje pod debitantsko taktirko Branka Tamšeta zavihtelo v osmino finala lige prvakov.

Podoben spodrsljaj se je zgodil tudi pred kratkim, ko mladi vratar Trima Žiga Urbič ni bil prijavljen na seznam igralcev za svetovno prvenstvo v Rusiji. Vseeno je bil mladi Dolenjec vseskozi v mislih s člani ekipe in obratno. Njegovi soigralci so večkrat poudarili njegovo pripadnost, srebrna kolajna pa je malo tudi "njegova".

Nekatere je bilo groza zaradi Groze

Glava je zaradi administrativne napake marca leta 2008 še kako bolela vodstvo, igralce in privržence hokejske ZM Olimpije. Novinec v razširjenem avstrijskem prvenstvu je priredil presenečenje in se že v premierni sezoni zavihtel v finale. Zadnja ovira Ljubljančanov je bil takrat visokoleteči in bogati Red Bull Salzburg, ki so ga številni pričakovali na tronu, a trdoživi zmaji so na četrti finalni tekmi premagali rdeče bike in povedli s 3:1 v zmagah.

Za naslov prvaka lige EBEL so potrebovali le še eno zmago. A le dve uri pred peto tekmo na Solnograškem je tabor Olimpije šokirala novica, da je vodstvo lige EBEL zmago na četrti tekmi s 5:0 prisodilo Salzburgu. Razmerje zmag kar naenkrat ni bilo več v prid novincu, temveč so bile "moči izenačene". Razlog? Kršitev pravilnika o točkovanju igralcev oziroma presežena omejitev točk, ki velja za posamezno moštvo.

In kje se je zalomilo? Pri Boštjanu Grozniku, ki zaradi kazni na četrti tekmi sploh ni smel igrati, a je njegovih 2,5 točke štelo kljub suspenzu, česar v klubu menda niso vedeli. Olimpija bi morala na zapisnik tako uvrstiti igralce z maksimalnim seštevkom 62,5 točke (z Groznikom skupaj bi jih imeli maksimalnih 65), v zapisniku pa jih je bilo 20 s seštevkom 64,5 točke, s čimer so presegli dovoljeno vrednost. Vodstvo kluba je napako priznalo, Salzburg pa je zmedo dodobra izkoristil, zmagal na naslednjih dveh tekmah in se veselil naslova prvaka.