Sreda, 25. 4. 2018, 4.00
1 leto
Mohamed Salah
Egipčanski bog, ki mu ni spodneslo tal pod nogama
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,80
Kdo je napadalec, ki navdušuje že celotno sezono in je v torek zvečer poskrbel, da danes o njem govori ves svet? Egipčan Mohamed Salah je celo tako dober, da utegne postati prvi najboljši nogometaš leta na svetu po desetletju, ki mu ne bo ime Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo. Če bo letos še naprej igral tako, kot je pri spektakularni zmagi Liverpoola na prvi tekmi polfinala lige prvakov proti Romi na Anfieldu (5:2), nad tem nihče ne bi smel biti preveč presenečen.
Navijači Liverpoola so, potem ko je zabil prva dva gola zabil sam, za preostala pa podal in poskrbel, da je po dobri uri igre s semaforja Anfielda svetil rezultat 4:0, spet prepevali o svojem egipčanskem kralju.
Toda Mohamed Salah je bil v svoji rodni državi kralj že veliko pred tem, ko je lani poleti zakorakal na kulten liverpoolski nogometni štadion. Odkar je oktobra lani z dvema goloma poskrbel za zmago nad Gano z 2:1 in Egipt, za katerega je do zdaj zbral 57 nastopov in zabil 33 golov, prvič po 28 letih popeljal na svetovno prvenstvo, pa je postal več kot samo to.
V Egiptu uživa status božanstva. Njegovo podobo lahko tam najdete tudi na številnih grafitih.
Edini razlog, da za uro in pol pozabijo na slabe stvari
Stomilijonski Egipt ga ljubi. Ko igra Liverpool, so lokali v Kairu nabito polni. Vsi z rdečimi majicami s številkami 11 na hrbtu buljijo v televizijske ekrane in skačejo v zrak, ko njihov rojak proslavlja zadetke.
"Je edini razlog, da vsaj za uro in pol pozabimo na revolucije, na Isis in vse slabo, kar se dogaja v naši državi. Je edini način, da smo lahko Egipčani veseli. On je najbolj priljubljen človek v državi. Je preprosto bog!" je o svojem slovitem rojaku angleškim novinarjem razlagal zdravnik Michael Wagdy, ki živi v v času po arabski pomladi leta 2011 politično zelo nestabilni državi. Prav tak status, kot ga uživajo doma, je za egipčanske nogometaše pogosto usoden.
V Egiptu imaš hitro lahko občutek, da si bog, a on ni tak
Mido je pri Ajaxu blestel.
"Mislil je, da je bog," je o Ahmadu Hossamu, bolj poznanem po imenu Mido, ki je že kot najstnik zablestel v majici Ajaxa, povedal legendarni Ronald Koeman, ki ga je takrat treniral v Amsterdamu. O danes že nekdanjem nogometašu, ki je v pokoj s komaj dopolnjenimi 30 leti odšel pri Barnsleyju.
Namesto da bi bil igral glavno vlogo v katerem izmed največjih evropskih klubov, je nekaj tekem in še manj golov v majicah Marseilla, Rome, Tottenhama, West Ham Uniteda in Wigana največ, s čimer se ta nekdanji veliki up Egipta lahko danes pohvali. Nogometa ne igra že pet let.
Tako hitro se to zgodi, ko uživaš status božanstva. Tako zna biti, ko misliš, da sta samokritika in sprejemanje hierarhije znamenje slabosti. Ko ne ločiš samozavesti od samovšečnosti, kar se je zgodilo nekdanjemu egipčanskemu reprezentantu.
Toda za Midovega deset let mlajšega rojaka velja vse prej kot to.
Jürgen Klopp ga obožuje.
"Njegovi lasje so noro skodrani, a njegov karakter je povsem drugačen. Je zelo miren fant, ki je vseskozi nasmejan. Ko sem se prvič pogovarjal z njim, sva skupaj sedela tri ure. Nisem mogel verjeti, kako zelo je zrel. Kot da bi bile številke v njegovem potnem listu napačno zapisane," je Salaha v enem izmed intervjujev pohvalil njegov zdajšnji trener Jürgen Klopp.
"Je nogometaš, ki vseskozi želi napredovati. Po treningih me je vedno prosil za nasvete in na igrišču ostajal dlje od soigralcev. Je eden od najbolj delovnih in hkrati ponižnih nogometašev, kar sem jih kadarkoli spoznal," je Egipčana že pred časom pohvalil Luciano Spalletti, zdajšnji trener Interja iz Milana, s katerim sta sodelovala pri Romi.
Da je Salah postal tak, kot ga danes opisujejo nekateri najboljši trenerji na svetu, je zagotovo poskrbela tudi prašna pot, ki jo je do zdajšnjega blišča in glamurja prehodil. Kot otrok je spremljal ligo prvakov in sanjal o tem, da bo nekoč tak, kot so bili takrat Brazilec Ronaldo, Zinedine Zidane in Francesco Totti, ki jih je oboževal.
V diskotekah in barih ga ne boste videli
Rad je nasmejan.
Napadalec, ki ga navijači častijo in označujejo za egipčanskega kralja, boga in faraona, je v zasebnem življenju zelo miren. Ima družino in štiriletno hčer z ženo, s katero je poročen od leta 2013.
Ven ne hodi, prosti čas najraje preživlja v družbi svojih deklet, ob branju knjig in gledanju filmov. "Najraje komedije, saj se zelo rad smejim," je Salah povedal v enem izmed intervjujev, v katerem je izdal tudi anekdoto o svojem najboljšem prijatelju.
"Še ko sva bila otroka, mi je vseskozi govoril, da bom nekoč igral z najboljšimi nogometaši na svetu. Danes, ko mi je to uspelo, je še vedno ob meni. Še vedno je moj najboljši prijatelj. Na besede, ki jih je govoril, pa me seveda pogosto opozori," se je Afričan nasmejal ob tem.
Kot 14-letnik se je na treninge vozil štiri ure
S sedmimi leti je začel nogomet igrati pri Nasr Cityju in s 14 leti prestopil v Mokawloon. Takrat se je na treninge v Kairo iz rodnega Basoyuna vozil štiri, včasih tudi pet ur na dan. "Predčasno sem z dovoljenjem učiteljev odšel na avtobus, petkrat prestopil in prišel na trening. Potem sem pozno zvečer prihajal domov. Spal, jedel, hodil v šolo in igral sem nogomet. Drugega ni bilo," se je deset let v preteklost pred kratkim zazrl Salah. "Kdo ve, kaj bi bilo z mano, če mi ne bi uspelo," je dodal.
S 17 leti je debitiral v članski ekipi El Mokawloona in v prvi sezoni zbral pet nastopov. Druga sezona je prinesla 24 nastopov in pet golov, v tretji je bil že ključni mož svojega kluba in dočakal tudi debi v reprezentanci Egipta, potem ko je za Mokawloon dosegel 7 golov v 15 nastopih, nato pa se je februarja leta 2012 njegovo življenje zasukalo v drugo smer.
V Port Saidu se je na tekmi med Al Masryjem in Al Ahlyjem zgodila velika tragedija. V spopadih navijačev je umrlo 74 ljudi, večinoma mladih, še več kot 500 jih je bilo poškodovanih. Prvenstvo je bilo odpovedano in usoda egipčanskega nogometa, s tem pa tudi Salaha, je bila negotova.
Basel, nekdanji klub Andraža Šporarja, je bil njegova prva evropska postojanka.
Marca istega leta je bil z reprezentanco Egipta, ki se je pripravljala na olimpijske igre in je v pomanjkanju nogometa iskala nasprotnike, povabljen v Švico. Tam je odigral prijateljsko tekmo proti Baslu in, potem ko je na igrišče stopil v drugem polčasu, navdušil z dvema goloma.
Pri Baslu so hitro odšteli dva milijona evrov in pol ter se dogovorili za prestop. Ko je poleti na olimpijskih igrah v Londonu zabil gole na vseh treh tekmah v skupinskem delu in Egipt popeljal v četrtfinale, so si Švicarji zadovoljno požvižgavali, saj so bili prepričani, da k njim prihaja odličen nogometaš.
Imeli so prav. V letu in pol je za Basel zabil 20 golov in prispeval 17 podaj, z njim postal švicarski prvak in se uvrstil vse do polfinala lige Europa, v katerem je Basel izpadel proti Chelseaju. Londončanom je takrat zabil gol in vajo ponovil tudi nekaj mesecev pozneje, ko je zadel za zmago v ligi prvakov na Stamford Bridgeu.
Jose Mourinho ga je mastno plačal in postavil na stranski tir
Takratni trener Londončanov Jose Mourinho je bil navdušen in ga je že januarja 2014 pripeljal k sebi. Baslu je odštel 16,5 milijona evrov, a nato svojemu bogatemu nakupu ponudil bore malo priložnosti za igro. V prvih šestih mesecih pri Chelseaju je Salah zbral le šest nastopov od prve minute, v drugih šestih mesecih, v prvi polovici sezone 2014/15, pa samo enega. Tudi na obeh tekmah Chelseaja proti Mariboru (6:1 in 1:1) je obsedel na klopi.
Za Chelsea je odigral samo 19 tekem in zabil dva gola.
V pomanjkanju minut na igrišču je želel drugam. Želja se je takrat 23-letnemu nogometašu izpolnila v začetku leta 2015, ko so ga Londončani posodili v Fiorentino. V Firencah je štiri mesece igral skupaj s slovenskima reprezentantoma Josipom Iličićem in Jasminom Kurtićem, prišel do polfinala lige Europa in v prvenstvu pristal na visokem četrtem mestu, v tem času pa na 16 tekmah zabil 6 golov.
V Italiji je takoj pokazal, kaj zmore
Na Apeninskem polotoku je takoj prepričal, tako da je bilo poleti tistih, ki so stali v vrsti za njegov podpis, kar nekaj. Zmagala je Roma, ki si ga je od Chelseaja sposodila za eno leto in za to odštela pet milijonov evrov, leta 2016 pa še trikrat toliko in ga odkupila. V Rimu je namreč navduševal. V dveh letih je za Romo zabil 34 golov in prispeval kar 24 podaj. V prvi sezoni je z njo igral v osmini finala lige prvakov, v drugi je v prvenstvu pristal na drugem mestu in dolgo časa s poznejšim prvakom Juventusom bil bitko za naslov.
Pri Fiorentini si je nekaj časa garderobo delil z Jasminom Kurtićem.
Rekord Liverpoola, ki se danes zdi smešen
Po dveh in pol sijajnih letih je bilo jasno, da ga bodo v italijanskem nogometu, ki z denarjem močno zaostaja za najboljšimi evropskimi klubi, težko obdržali. Poleti je zanj 42 milijonov evrov odštel Liverpool in postavil klubski rekord, pred tem je bil mejnik v rokah nesrečnega Andyja Carrolla.
Takrat so pri Romi mislili, da so sklenili sijajen posel, medtem ko je bilo v Liverpoolu veliko takšnih, ki so bili ob tako visoki odškodnini kritični. Danes se v Rimu držijo za glavo in se sprašujejo, kaj so naredili, medtem ko so na Otoku prepričani, da jim je uspel posel stoletja. Nič čudnega, danes je Salah vreden vsaj trikrat toliko, kot so zanj nedavno odšteli.
Anfield ga je navdušil v videoigrici
Ljubezen z Anfieldom je vzajemna.
Ko je lani poleti prišel v Liverpool, se je Salah njegovim navijačem prikupil tudi z besedami, ki jih je namenil svojemu novemu klubu.
Dejal je, da ga je vzdušje na Anfieldu navdušilo že kot najstnika, ko je na danes vse bolj realističnih videoigricah na igralniških konzolah upravljal Liverpool in takratne njegove zvezdnike, kot so bili Steven Gerrard, Sami Hyypia, Jamie Carragher, Michael Owen, Xabi Alonso in še nekateri.
"Ko sem prišel na Anfield kot član Chelseaja, pa sem vse skupaj doživel še v živo in si rekel, da želim nekoč igrati tukaj," je malo po podpisu z Liverpoolom še povedal Egipčan.
Liverpool (ga) je hitro vzljubil, bivše spoštuje
Za Liverpool je zadel že ob debiju, ko je na Anfieldu zatresel mrežo in poskrbel za podajo pri sicer ne najbolj sladkem remiju z Watfordom s 3:3. Mimogrede, to je klub, ki mu je prejšnji mesec pri zmagi s 5:0 zabil kar štiri gole.
V angleški premier ligi je zdaj pri 31 golih, pred dnevi je bil izbran za najboljšega posameznika sezone, postavil je rekord v številu nagrad za najboljšega igralca lige v mesecu, vmes januarja letos postal najboljši afriški nogometaš leta in postal igralec, ki je v majici Liverpoola najhitreje prišel do številke 20 golov. Za ta dosežek je potreboval 26 tekem.
Zadetkov v mreži nekdanjega kluba Rome se iz spoštovanja ni želel preveč veseliti.
Do danes je v rdeči majici odigral 47 tekem in dosegel 43 golov, ob tem pa prispeval še 15 podaj.
Zadnja dva gola in zadnji podaji je zbral včeraj zvečer, ko je poskrbel, da je bila Roma videti nebogljena. Nobenega od golov v mreži nekdanjega kluba ni proslavil preveč burno.
"Neverjeten klub in neverjetno mesto, predvsem pa fantastični navijači," je o Romi povedal, ko je usoda poskrbela, da se je z njo z novim klubom našel v polfinalu lige prvakov.
Klube, v katerih je igral, zelo spoštuje. Tudi Chelsea, pri katerem so ga prečrtali, čeprav sploh ni dobil prave priložnosti. "To je klub, pri katerem sem se naučil pravega profesionalizma. To je klub, ki me je naučil, kako biti boljši nogometaš in človek," je dejal o londonskem velikanu.
"Fantastičen klub, absolutno fantastičen. Tam imam veliko prijateljev, ki jih imam rad. Brez tega kluba ne bi bil to, kar sem danes," zna povedati o Baslu.
"Moja država in res lepi spomini. To je klub, ki mu pripadam," pa pravi o Mokawloonu, pri katerem je kot mlad skromen fant zakorakal med nogometne zvezde.
Po fantastičnih zadnjih mesecih je Egipčan prav gotovo postal kandidat za zlato žogo 2018.
Lahko prekine desetletje prevlade Messija in Ronalda?
Danes, ko je ena izmed zvezd, ki v nogometnem svetu sijejo najmočneje, je zelo podoben. Ko skupaj z Robertom Firminom in Sadiom Manejem seje strah v nasprotnikovih obrambah po vsej Evropi, ne daje vtisa, da se je spremenil.
Čeprav se zdi, da ima že zdaj vse - hitrost, eksplozivnost, učinkovitost, kontrolo žoge in podaje - se še vedno trudi, da bi bil iz tekme v tekmo boljši in trdo dela za to.
Kakšen šele bo, če bo še napredoval? Po Brazilcu Kakaju, ki je bil najboljši leta 2007, prvi nogometaš z zlato žogo, ki mu ne bo ime Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo? Vse manj je takšnih, ki bi bili ob tem presenečeni …
Trije napadalci in 88 golov, a sezone sploh še ni konec
Ubijalski napad Liverpoola.
Liverpool ima v tej sezoni enega najbolj norih napadov v Evropi. V sistemu s tremi napadalci ob Salahu blestita Firmino in Mane. Oba veliko postorita za svojega egipčanskega soigralca v napadu, a ob tem poskrbita tudi za številne gole. Ne nazadnje so vsi trije za pet golov poskrbeli tudi v torek.
Salah, ki najpogosteje igra na desni strani, včasih pa tudi v sredini napada, je v tej sezoni dosegel 43 golov v vseh tekmovanjih. Senegalec Mane je trenutno pri številki 18, medtem ko jih je Brazilec Firminho zabil 27.
Skupaj so torej dosegli neverjetnih 88 golov, od tega 28 v ligi prvakov.
