Dominic Maroh: se je od reprezentance že poslovil?

Dominic Maroh je že dve leti steber obrambe nemškega drugoligaša Kölna. V prvi polovici lanskega leta se je s klubom boril za povratek med bundesligaše, a bil s soigralci neuspešen. Köln je sezono končal na petem mestu v drugi ligi (za štiri točke je zaostal za mestom, ki je vodilo v dodatne kvalifikacije za napredovanje med elito). Odigral je 13 prvenstvenih tekem, vse od prve minute. Enkrat je zadel, enkrat pa podal za gol soigralca.

V tej sezoni še naprej igra redno. Odigral je 19 prvenstvenih tekem, vse od prve minute. Kölnu gre odlično, saj je na zimski premor odšel s prvega mesta in s štirimi točkami prednosti pred najbližjim zasledovalcem. V pokalu je v tej sezoni prišel do osmine finala in do takrat odigral tri tekme. Na vseh treh je bil 26-letni branilec v prvi postavi.

Če ima dovolj, je to razumljivo

Redno torej igra v vse prej kot lahki ligi, a, zanimivo, prave priložnosti v reprezentanci v Nemčiji rojeni nogometaš, ki ne govori slovensko, ni dočakal. Že pod vodstvom Matjaža Keka je bil priključen reprezentanci, a ker sploh ni dočakal debija, se je odločil, da na reprezentančne zbore ne bo več prihajal. Ko je na selektorski stolček sedel Slaviša Stojanović, ga je pregovoril v preklic odločitve. Maroh se je vrnil in zbral štiri izmed petih reprezentančnih nastopov. Manj od pričakovanj, a vseeno. Ko je prišel Srečko Katanec, je bil še naprej zraven, a vprašanje je, če bo v prihodnosti še naprej tako. Vpoklican je bil namreč za prvih pet reprezentančnih akcij v lanskem letu, pa priložnost dočakal le na avgustovski prijateljski tekmi na Finskem, kjer je igral 62 minut. Na vseh preostalih tekmah je bil zraven, a ni dočakal priložnosti.

Na zadnji akciji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014, za tekmi proti Norveški in Švici, ga ni bilo zraven. Podobno velja tudi za seznam za zadnjo tekmo Slovenije v lanskem letu, prijateljsko proti Kanadi. Zakaj ga ni bilo, uradno ni znano, a ne bi bilo presenečenje, če bi to pomenil konec njegove reprezentančne poti. Ničkolikokrat se je že odzval, a pravega zaupanja nikoli ni užival. Medtem ko so priložnost dobivali nekateri, katerih nogometni življenjepis je veliko manj pester, kot je njegov, je sedel na klopi ali tribunah. Če je dokončno prekrižal igranje za Slovenijo, mu nihče ne more zameriti.