NK Maribor
Četrtek, 16. 4. 2020, 4.00
4 leta
Slovenski nogometni agent Amir Ružnić
''Če bomo stalno jokali, ne bo dobro''
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,52
1
Seznam nogometašev, ki jih zastopa agencija AR Sport Management, je zajeten. Na njem so Josip Iličić, Benjamin Verbič, Jasmin Kurtić, Andraž Šporar, Robert Berić, Jan Mlakar, Leo Štulac, Petar Stojanović, Amir Dervišević, Rudi Požeg Vancaš, Žan Celar, Adam Gnezda Čerin, Martin Milec, Blaž Vrhovec, Kenan Bajrić ...
Koronakriza v zadnjih tednih ne greni življenja le klubom in igralcem, ampak tudi nogometnim agentom. Amirja Ružnića, ki zastopa številne znane slovenske varovance, med njimi najbolj izstopa ''čarovnik'' Atalante Josip Iličić, letos čaka nenavadno poletje. Pričakuje manj prometa in padec tržnih vrednosti, a ostaja pozitivno naravnan.
Priča smo obdobju, ki ni naklonjeno športu. Denarja ni oziroma ne bo dovolj za vse, zato se bodo nogometni delavci morali prilagoditi na nove razmere. In postopno nižanje cen. Manj bo prestopov, manjše bodo odškodnine, ponekod se že nižajo plače. O tem in še čem, kaj čaka nogometne agente v prihodnosti, smo se pogovarjali z vplivnim slovenskim nogometnim menedžerjem.
Amir Ružnić (AR Sport Management) že vrsto let zastopa kopico znanih nogometašev, ogromno je članskih reprezentantov, najbolj pa je vezan na Italijo, kamor usmerja veliko rojakov.
Večino posla bo opravljal prek VideoLinka
Jasmin Kurtić se je v začetku leta iz Spala (Ferrara) preselil k Parmi.
Zaradi pandemije koronavirusa in ukrepov države, ki jih dosledno upošteva in spoštuje, bo moral za nekaj časa pozabiti na potovanja k zahodnim sosedom. V deželo štirikratnih svetovnih prvakov, kjer igra kar nekaj njegovih varovancev, se še nekaj časa ne bo vračal. To ga žalosti, a se je s tem sprijaznil in prilagodil na nove razmere, kjer so v ospredju stiki in sklepanje poslov prek videopovezav.
''Če se poleti ne bo sprostilo gibanje iz države v državo, bom večino posla opravljal prek VideoLinka. V zadnjih letih se v našem delu že vse dela prek elektronske pošte. Podpis po e-pošti je veljaven, prek pošte ga tudi deponiraš na zvezo, pristojno za prestop nogometaša, in zadeva je urejena. V tem pogledu ne bo težav. Bodo pa vseeno manjkala potovanja,'' priznava 47-letni Primorec, ki je v karieri poskrbel za ogromno odmevnih prestopov. V leto 2020 je denimo vstopil s tremi posli, s sklenitvijo katerih so novega delodajalca našli Andraž Šporar, Jasmin Kurtić in Robert Berić.
Ne bi bil rad v koži ljudi, ki odločajo
Josip Iličić, dolgoletni varovanec Amirja Ružnića, je bil primoran prekiniti s prvenstvom ravno v obdobju, ko je blestel na igriščih in navduševal iz tekme v tekmo.
Podobno kot večini nogometnih navdušencev se mu prav nič še ne svita, kdaj bi se lahko nadaljevala sezona. Takrat bi lahko resneje oprijel za delo in podobno kot snubci, ki se zanimajo za njegove varovance, spremljal nogometaše na igrišču.
''Tega resnično ne vem. Če izhajam iz svoje logike in se bodo prvenstva zavlekla v poletje, tako da se bo igralo tudi julija in avgusta, predpostavljam, da bodo zamaknili tudi prestopni rok. Ta bi potem potekal septembra in oktobra. To je le moje sklepanje. Kaj pa bodo naredili, pa ne vem, nisem dovolj pameten. Resnično ne bi bil rad v koži oseb, ki se morajo odločiti. To ni preprosta, ampak kompleksna naloga, veliko je zmede. Ne bi bil rad v koži ljudi, ki so zadolženi za odločanje, ker na koncu zagotovo ne bodo vsi zadovoljni. A neka rešitev se bo morala najti,'' niti približno še ne ve, kakšno bo nadaljevanje tekmovalne sezone.
Na Transfermarkt se preveč ne ozira
Ružnić pričakuje postopen padec cen in vrednosti na nogometni borzi.
Nemška spletna stran Transfermarkt je zaradi koronakrize znižala tržne vrednosti igralcev. So pravilno predvidevali potek dogodkov?
''Tržna vrednost bo zagotovo padla, ni pa igralec niti slučajno vreden toliko, kot pravi Transfermarkt. Igralec je toliko vreden, kot nekdo plača zanj. Zato se na Transfermarkt ne bi preveč oziral, je pa res, da bi znale tržne vrednosti pasti. Zlasti prihodnjo sezono, če se bodo igrale naslednje tekme za zaprtimi vrati, kar se najverjetneje tudi bodo. Samodejno ne bo zaslužka od prodaje vstopnic, sponzorji se bodo umikali, posledično bo v klube prišlo manj denarja. Cene bodo padle, temu pa se bo treba prilagoditi,'' pričakuje znižanje na vseh ravneh. Posledično bo tudi manj zaslužka z njegove strani.
Malo se bo "resetiralo", eno leto bomo "gagali"
Amir Ružnić v zahtevnih časih, ko nogomet prisilno miruje, ohranja optimizem in pozitivno voljo.
Pričakuje, da bodo v naslednjem prestopnem roku manjši odškodninski zneski, ki jih bodo klubi plačevali klubom za odkupe igralcev, manjše bodo tudi plače nogometašev, nenazadnje pa tudi provizije, od katerih živijo agenti.
''Eno je vezano z drugim. To je verižno. Če bo manj denarja, bo posledično manj sredstev za vse. Za plače, odškodnine, provizije. Ta položaj za nas, ki delamo v nogometu, zagotovo ni dober. Ne more pa to večno trajati. Pač, malo se bo "resetiralo", eno leto bomo ''gagali'' in ne bo tako, kot je bilo prej, a treba je ostati pozitiven. Ko je prisotna pozitivna energija, se potem stvari zgodijo. Če bomo stalno jokali, ne bo v redu. Razmere so težke, a so se tudi že v preteklosti dogajale vojne, pa so šle mimo. Ne vidim razloga, da bi nas lahko en virus tako ohromil. Mislim, da bo na koncu vse v redu,'' ohranja optimizem in verjame, da bo kmalu drugače. Da se bo vrnil nogomet, kot smo ga poznali do usodnega dneva, ko je igralce z zelenic spodil koronavirus. Od takrat je minil že dober mesec dni, prvenstva so obstala, njihovo nadaljevanje, podobno velja tudi za evropska tekmovanja, pa je pod velikim vprašajem.
Za slovenske klube ne bo velikih težav
V slovenskem klubskem nogometu bodo šle po mnenju Ružnića številke navzdol od 10 do 20 odstotkov.
Bogati klubi, vajeni ogromnih zaslužkov od prodaje televizijskih pravic, so vstopili v obdobje, ko zaradi mirovanja sredstev niso upravičeni do teh sredstev. Če bi se nogomet povsem prekinil, bi se škoda v najmočnejših ligah v Evropi merila ne v milijonih, ampak milijardah evrov.
''V Sloveniji je nekoliko drugače. Tu smo se vajeni boriti za preživetje. Pri nas so bili klubi vedno brez velikih zaslužkov od televizijskih pravic, vstopnin in sponzorjev. Na te razmere smo navajeni. V velikih ligah v Evropi, kjer dobijo klubi izjemno visoke vsote od televizijskih pravic, pa tega niso imeli še nikoli. Zato za našo ligo ne vidim neke drame. Bo pač podobno kot vsako leto, morda bodo šle številke od 10 do 20 odstotkov navzdol, a to ne bo imelo bistvenega vpliva,'' ocenjuje, kako bodo slovenski klubi lažje prebrodili krizno obdobje od tistih, ki so bili vajeni bogastva zaradi zaslužka iz naslova televizijskih pravic.
Evropski klubski nogometni velikani, ki so navajeni na velike zaslužke s strani televijskih pravic, so se znašli v težavah.
''Pri nas tega ni bilo. Vse smo morali narediti sami s prestopi. Če bo manj prestopov in bo ostala v Sloveniji večja koncentracija dobrih igralcev, bo to morda za kakovost igre v klubih boljše, po drugi strani pa so naši klubi navajeni živeti od prodaj igralcev, tako da je vprašanje, kako in kaj,'' se sprašuje nekdanji nogometaš Izole, Maribora, Primorja, Kopra in Domžal, kjer je pred slabima dvema desetletjema tudi sklenil kariero.
Ne smemo podcenjevati naše lige
V prvi slovenski ligi je na začetku članske kariere nabiral izkušnje tudi Jan Oblak, danes eden najboljših vratarjev na svetu. Na Transfermarktu je njegova tržna vrednost ocenjena na 80 milijonov evrov.
Nato se je posvetil delu agenta, kjer tesno sodeluje z mnogimi slovenskimi prvoligaši. Bo zaradi koronakrize v Slovenijo tudi manj tujcev?
''Morda. Sem bil pa vedno in sem še vedno za naše fante. Nimam nič proti tujcem, a vedno govorim, da mora biti pravi tujec, ko pride v našo ligo, boljši za od 20 do 30 odstotkov od domačega igralca. Ko sem v tujini, vedno promoviram našo ligo. Tujcem pojasnjujem, da ni slaba ter da igra v tujini na visoki ravni veliko naših igralcev. Moramo se ceniti, da bi nas še bolj tudi v tujini. Največkrat slišim, da je slovenska liga katastrofa, a vedno, kadar grem v tujino, pohvalim našo ligo in športnim direktorjem govorim, kako je ogromno dobrega materiala. Vsi fantje, ki jim je uspelo v tujini, so igrali prej v naši ligi. Vsi razen Kevina Kampla. Naša liga je res dobra. Pri tem je treba vztrajati in se ne podcenjevati,'' ga spravljajo v slabo voljo podcenjevalne opazke iz vrst domače nogometne javnosti. Pa čeprav so se v tej ligi kalili mnogi bodoči velemojstri nogometne igre, med njimi tudi nekateri Ružnićevi najbolj znani varovanci.
Vrednosti na Transfermarktu zavajajo
Kylian Mbappe je po podatkih Transfermarkta najdražji nogometaš na svetu. Njegova tržna vrednost znaša 180 milijonov evrov.
Pred dnevi smo poročali o tem, kako je Transfermarkt zaradi koronakrize znižal tržno vrednost vsem igralcem na svetu. ''Koronakriza bo zagotovo vplivala na padec vrednosti, ne vemo pa, ali bo to dolgoročno ali ne. Ali bo le veljalo le za ta prestopni rok, morda trajalo eno leto, morda dve? Vplivala pa bo zagotovo na cene,'' odgovarja Izolan.
Pa ocena priljubljene nemške spletne strani o tržni vrednosti igralcev drži? Je oprijemljiva kot podatek in jo menedžerji razumejo kot resno? ''V mojih očeh nima relevantnosti. Igralec je vedno vreden le toliko, kolikor ga klub plača.''
Torej klubi ne posvečajo veliko pozornosti tržni vrednosti igralcem Transfermarkta, ko se odločajo o višini odškodnin? ''Ne. V bistvu je tako, da na Transfermarktu vedno tržno vrednost napišejo po opravljenem transferju. Iz tega to izhaja. Če bi bilo to tako, kot ste vprašali, potem bi jaz prišel v klub in rekel, poglejte, na Transfermarktu piše, da ima ta nogometaš takšno vrednost. In bi bil posel rešen. Če bi bilo tako, a seveda ni (smeh, op. p.). Te vrednosti na Transfermarktu le zavajajo javnost. Novinarji jih verjetno uporabljate, verjemite pa mi, da klubi ne dajo prav dosti nanje. Ceno igralca vseeno določa trg. Igralec je vreden toliko, kolikor mu klub plača. Vse drugo je za mazanje oči.''
Poleti v ospredju Stojanović, Stojinović in ... veliki Iličić!
Petar Stojanović se spogleduje z odhodom v novo ligo. Zanj se zanima Bologna.
Odkar se ukvarja z nogometom, se še ni srečal s takšnimi razmerami, kot jih ustvarja koronakriza. ''Odkar sem živ, se še ni zgodilo, da bi se nogomet tako ustavil. Po naravi sem pozitiven človek in verjamem, da se bo ta kriza hitro končala. Da se bomo čez leto ali dve smejali in obujali spomine. Dobro, težko je reči smejali, ker ljudje vendarle umirajo, ampak vseeno razmišljam pozitivno.''
Če bi šel nogomet po ustaljenih tirnicah in bi se bližali zadnji krogi prvenstev, bi že razmišljal o dejavnostih v poletnem prestopnem roku, tako pa ga to poletje čaka manj dela. ''Hvala bogu sem imel zelo močan januar s Kurtićem, Šporarjem in Berićem. kar zadeva to, sem zelo miren in nimam nobenega stresa ali pritiska. Seveda bom želel biti dejaven tudi poleti, če bo prestopni rok sploh poleti, ampak nimam nekega velikega stresa, da bi se kaj moralo zgoditi. Najverjetneje bo veliko dela glede Petra Stojanovića. Delamo v smeri, da zapusti Dinamo, veliko interesa je tudi za Dušana Stojinovića, branilca Celja, seveda pa je tukaj Jojo, številka ena, tako da bo zagotovo veliko dela,'' je še namignil, da bi se lahko marsikaj zanimivega dogajalo tudi z enim najbolj vročih nogometašev, 32-letnim draguljem Atalante Josipom Iličičem.
Ružnić je napovedal tudi možnost selitve Adama Gnezde Čerina, ki pri Nürnbergu bolj ali manj greje klop. ''Skušal mu bom najti nov klub. Predstavlja prihodnost slovenskega nogometa, članske reprezentance. Vidim ga kot vodilnega na njegovem igralnem mestu, zanj moram dobiti klub, v katerem bo imel minutažo in bo lahko pokazal svoj potencial.''
Jojo je vrh svetovnega nogometa
Josip Iličić s predstavami v zadnjih mesecih spada v sam vrh svetovnega nogometa.
Iličića doživlja kot enega od petih najboljših nogometašev na svetu v tem trenutku. V zadnjih mesecih igra tako vrhunsko, da bi si ga verjetno želel videti v svojih vrstah številni klubi. Tudi tisti najboljši, ki se potegujejo za evropske naslove. Njegov agent je lahko temu le prikimal.
''Saj vidite, kaj dela. To, kar zdaj kaže, je najvišja raven nogometa. Nima smisla sploh povedati še kaj drugega. To, kar kaže, odkar je pri Atalanti, je sam vrh evropskega in svetovnega nogometa. Njemu so vedno vsi priznavali kakovost, slabe točke so iskali le zaradi kontinuitete. A ob ogledu njegove statistike je takoj jasno, da je ni bilo. Njemu so to etiketo dali v Firencah, a čeprav ni napadalec, je statistično gledano – razen ene sezone v Firencah – bil vedno blizu 10 golov na sezono. Zato je brezpredmetno govoriti o nekontinuiteti za igralca, ki ni napadalec. In Jojo ni špica,'' je ponosen na 32-letnega Gorenjca, ki je na zadnji tekmi, na kateri je nastopil, na Mestalli na tekmi lige prvakov mrežo Valencie zatresel kar štirikrat!
Odhod Milaniča in Zahovića iz Maribora ga ni presenetil
Pri Mariboru ni več dolgoletnega tandema, ki sta ga sestavljala trener Darko Milanič in športni direktor Zlatko Zahović.
Iličić je postal tudi po zaslugi Ružnića eden bolj prepoznavnih obrazov serie A. Pred desetimi leti se je iz Maribora odpravil v Palermo. Izolan pogosto sodeluje z vijolicami, tu ima veliko varovancev, po novem pa ne bo več sodeloval z Zlatkom Zahovićem, ampak Oliverjem Bogatinovom.
''Zame se ne menja nič. Z Mariborom ostajam v zelo dobrih odnosih, s klubom tudi zdaj krasno sodelujemo. Z ljudmi v klubu sem ostal v dobrih odnosih, tako je tudi z Bogatinovom. Poznava se že 20 let. Prepričan sem, da je pravi človek za tako odgovoren položaj pri mariborskem klubu. Mariboru bom pomagal po najboljših močeh še naprej.''
Maribor sta tik pred prekinitvijo prvenstva zapustila Darko Milanič in Zlatko Zahović. Dolgoletni tandem. Z nekdanjim trenerjem Maribora, rojenim sokrajanom, se srečuje v Izoli.
''Zaradi koronavirusa se ne moreva družiti, se pa slišiva po telefonu. Odhod Darka in Zlatka iz Maribora me po svoje ni presenetil. Glede na to, da poznam zadeve, je bilo po toliko letih tudi za pričakovati, da se bo kaj takega zgodilo. Oba sta ogromno dala NK Maribor in slovenskemu nogometu. To, kar sta naredila, bo težko kdo ponovil, a po toliko letih je nekako naravno, normalno, da pride do nekega zasičenja. Da se razidejo in gredo novim izzivom naproti. Ne dvomim, da bosta zagotovo še ostala v nogometu. Še vedno ju vidim, kako sodelujeta,'' je dejal sosed Milaniča, s katerim bomo objavili intervju v nedeljo.
Morda bosta v prihodnje združila moči in sodelovala kot agent in varovanec. ''Mogoče pa res,'' se je nasmejal vplivni slovenski nogometni menedžer.
Če bi bil on nogometaš, bi šel nasproti klubu
Kako kot agent številnih varovancev, ki si služijo nogometni kruh v različnih državah, doživlja rezanje stroškov po klubih? ''Nekateri se glede tega pritožujejo, a se v to ne mešam, saj je to nehvaležna tema. Nikomur ne dajem nasvetov, kajti denar je njihov. Težko mi je presojati, kaj je prav. Lahko le povem, kaj bi naredil jaz, če bi bil v tej vlogi. Če bi mi to klub rekel, bi mu šel nasproti. Če ni druge poti … Kaj bodo igralci naredili, pa ne vem, ne bi se rad delal pametnega,'' je spregovoril še o temi, ki je zaradi koronakrize prisotna v mnogih klubih in v zadnjih tednih polni naslovnice.
1