Ponedeljek, 22. 5. 2017, 18.26
6 let, 6 mesecev
Jože Jeglič, nekdanji rokometaš, ki je danes oskrbnik v Planinskem domu na Mrzlici
45 let je posvetil rokometu, zdaj se sprašuje, zakaj se za spremembo ni odločil že prej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,05
1
Nekdanji rokometaš in trener Jože Jeglič skupaj z ženo Bojano in hčerko Manco sestavlja in predstavlja oskrbniško ekipo Planinskega doma na Mrzlici v Zasavju. Če bi vedela, da bo izkušnja tako pozitivna, bi odločitev zanjo sprejela že zdavnaj, sta po nekaj manj kot letu dni od prevzema funkcije soglasna zakonca Jeglič. Dom je odprt vse dni v letu, kar pomeni, da tudi njihova služba traja vse dni.
Nov dom Jegličevih pod savinjskim Triglavom
Planinski dom na Mrzlici stoji tik pod 1122 metrov visoko Mrzlico, imenovano tudi knapovski in savinjski Triglav. Mrzlico obiskujejo večinoma dnevni gostje, številni med njimi so povezani v Klubu ljubiteljev Mrzlice. Mrzlica je bila prva postaja na seznamu osme sezone vseslovenske planinske akcije Gremo v hribe, Jože in Bojana Jeglič pa sta njena oskrbnika (in stanovalca) od junija lani.
Ponudbo naj koče 2015 sta zavrnila
Kamničan Jože in Ljubljančanka Bojana Jeglič sta primopredajo s prejšnjo lastnico doma na Mrzlici opravila 26. junija lani.
O tem koraku sta razmišljala že dlje časa, a sta zaradi pomanjkanja časa, intenzivnega posvečanja rokometu in delno tudi strahu pred neznanim dolgo oklevala. Jože je kar 45 let posvetil rokometu. Bil je igralec in trener (nazadnje pomočnik trenerja pri ženskem rokometnem klubu Zagorje), hči Manca pa prav tako igralka in fizioterapevtka.
Jože danes pravi, da sta se z ženo s prevzemom oskrbniške vloge pravilno oz. zelo pravilno odločila in da obžaluje samo to, da se za ta korak nista odločila že prej.
Že pred tremi leti sta namreč dobila ponudbo za prevzem Planinskega doma na Kumu - leta 2015 ste ga izbrali za naj planinsko kočo- , a je takrat nista sprejela. Še bolje, pravita, z Mrzlico sta več kot zadovoljna.
Akcijo Naj planinska koča 2017, ki jo na www.siol.net pripravljamo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije, bomo začeli sredi junija. Že pred tem nas lahko spremljate na Facebook profilu https://www.facebook.com/NajPlaninskaKoca/, kjer bomo veseli tudi vaših vprašanj in predlogov. Poznate kakšno zanimivo zgodbo iz slovenskih gora? Delite jo z našimi bralci.
"45 let sem posvetil rokometu. Življenje je bilo zelo intenzivno, zelo stresno, tukaj na Mrzlici je lažje, čeprav delam s še več ljudmi in še več kot prej, a je drugače je. Ljudje, ki so obiskovali naš lokal v dolini, so v gorah povsem drugačni. Prej nismo niti vedeli, kako je komu ime, zdaj pa se hitro zaklepetamo."
Skrbita za najbolj obiskano kočo v sredogorju v letu 2015
"Največja prednost te lokacije je, da do sem vodijo številne poti iz Savinjske doline in Zasavja. Leta 2015 je bil Planinski dom na Mrzlici najbolj obiskana koča v sredogorju, kar je dovolj zgovoren podatek," je z doživetim zadovoljen Jože.
Vpisi v vpisno knjigo so dober znak
Tudi zdaj jim z obiskom dobro kaže. Od julija do konca lanskega leta sta v knjigi naštela osem tisoč vpisov, znano pa je, da se vanje vpisuje manj kot polovica vseh gostov.
"Dela je ogromno, delamo vsak dan, a vsaj vemo, zakaj in za koga," poudarja sogovornik, ki se pred prevzemom oskrbniške funkcije ni bal, kako bo s postrežbo. To obvladata, bolj ju je skrbel prevzem kuhinje.
Oče in hči. Pred leti ju je poleg družinskih vezi družil rokomet, zdaj ju povezuje planinski dom.
Zakonca Jeglič stanujeta kar v planinskem domu.
Bolje, kot si je predstavljala
"Na Mrzlici je precej bolje, kot sem si predstavljala," se je smejalo tudi Bojani. "Zaradi ljudi, posla, načina dela, zaradi vsega. Sicer pa je vsak, ki me pozna, presenečen, ko me najde v hribih. Sem namreč morski človek, z morja me je težko spraviti," se je muzala gospa Bojana, ki je z možem včasih v dolini v Trbovljah vodila dva lokala.
Obžalujeta samo to, da se za oskrbniško delo nista odločila že prej.
"Veliko ljudi je začudenih, da tako uživam. Če kdo od oskrbnikov jamra, si je sam kriv. Ljudje v hribe hodijo vsak dan v tednu. Če imaš odprto samo ob določenih dneh, je logično, da ne bo obiska.
Če gostom za nameček postrežeš še s čajem iz vrečke, pa je še huje. Delaš ali pa ne delaš. To je povsem logično," je bila odločna Bojana.
Življenje v planinskem domu
Zakonca živita kar v planinskem domu (tam je sicer na voljo 63 ležišč). Ob koncu tedna jima na pomoč priskoči hči Manca, ob "prometnih špicah" pa Jegličevi pomaga še nekaj deklet.
"Bolje, da ena stoji brez dela, kot da jih je premalo in stranke čakajo na postrežbo," odločitev za razširjeno ekipo pojasni Jože.
"Na Mrzlici je glavna Bojana. Ve, kdaj mora udariti po mizi in kdaj pobožati z besedo," pravi njen mož Jože. Bojana pa: "Tukaj sem srečna. Prej sem dve leti jemala tablete za želodec, odkar sem tukaj, je nisem vzela niti enkrat."
Ko kuhaš za 400 ljudi ...
Večina kuharskega dela pade na Bojanina ramena. Pravi, da se je v tem času ogromno naučila.
Nekaj koncev tedna pred prevzemom nove funkcije se je samoiniciativno podala v "mrzliško" kuhinjo na prakso.
Učila se je predvsem tega, kako iz ustaljene prakse kuhanja za tri ali štiri ljudi preskočiti na pripravo jedi za 400 ljudi.
"Danes kuham v tako velikih posodah, da bi se doma lahko kopala v njih. Prvega pol leta je bilo zelo zahtevno, potem pa se človek navadi," je Bojana pripovedovala z žarom, potem ko je malce zadihala po naporni soboti.
V začetnih mesecih nove službe je padala predvsem na testu iz količine hrane, okusno je znala pripraviti že od nekdaj.
Doma štruklji iz kupljenega testa, na Mrzlici ga pripravlja sama
Spremenil se je tudi tip jedi, ki jih pripravlja. "Če nisem imela kupljenega testa, doma nisem nikolipripravljala štrukljev, tukaj pa vam testo z lahkoto razvlečem na 2,8 metra, kadar želite," je navrgla hudomušno primerjavo. Menda so tako okusni, da jih nekateri rezervirajo, za vsak primer, da ne bi ostali brez …
Največji izziv dela v kuhinji sta načrtovanje količin hrane in priprava jedi za več sto ljudi.
"Doma smo bili vajeni, da je kosilo treba skuhati na hitro, saj zaradi dela v lokalu za kaj drugega ni bilo časa. Prej nikoli nisem skuhala pasulja ali ričeta, danes je to nekaj vsakdanjega."
Res je, ji pritrdi Jože. "Žena na Mrzlici kuha jedi, ki jih doma ni nikoli, tukaj pa jih vsi hvalijo."
Sama med jedi, ki ji uspevajo najbolje, prišteva gobovo juho, joto in prekmursko gibanico, ki je kulinarična dediščina njenih prekmurskih korenin. Oče je Prekmurec in doma je bila pogosto na jedilniku.
Mrzlica slovi po odlični ter (preverjeno) okusni in precej zajetni prekmurski gibanici.
Planinski dom, ne gostilna
V Planinskem domu na Mrzlici kuhajo samo jedi na žlico. Tak je bil že vnaprejšnji dogovor s planinskim društvom, je povedal Jože. "Odločili smo se, da ne bomo gostilna, ampak bomo ostali planinska koča. To pomeni, da pri nas ne bo 'dišalo' po cvrtju," je dejal, čeprav ob večjih skupinah in predhodnem naročilu skuhajo tudi jedi, ki klasično ne spadajo v hribe.
Ogromno hrane prodamo, se je smejalo Jožetu. "Ljudje radi prihajajo na kosilo. S tem je povezan tudi eden največjih izzivov dela v planinski koči, načrtovanje količine sestavin in priprave hrane. Še vedno se učimo. Zapisujemo si, da nam bo pomagalo v prihodnji sezoni," je razkril.
Večina ljudi z željami ne pretirava, obstajajo pa tudi izjeme, ki si zaželijo hamburgerje in ocvrt krompirček. Pravi hribovci takih želja nimajo. Že ko stopijo k točilnemu pultu, jih prepoznaš, pravi Jože. "Že pozdrav in naročilo jih izdata."
Večina pohodnikov se na Mrzlico poda peš.
Prvi gostje so ob 8. uri zjutraj že doma
95 odstotkov gostov se na Mrzlico po lepo urejenih in označenih poteh povzpne peš, starejše pripeljejo do bližnje Poldetove hiše, od tam pa pot nadaljujejo peš do Mrzlice. "Ogromno je tudi mladih, ki jih tukaj ne bi pričakoval," obiskovalce bolj svežega EMŠA pohvali Jože. Prve stranke jih obiščejo že ob 6.20, čeprav dom uradno vrata odpira šele ob 7. uri. "Da so ob 8. uri, ko se žene zbudijo, že doma," namigne.
1