Svetovno prvenstvo obliž, a francoska rana še boli

"V igri je svetovno prvenstvo. Sami sebi lahko dopovedujemo, kako velik motiv je to. A v resnici se je v 15 urah zelo težko pobrati po četrtfinalnem porazu," je o prihajajoči delovni aktivnosti takoj po sredinem četrtfinalnem porazu s Francijo razmišljal Boštjan Nachbar in nehote vzbujal dvom o ravni slovenskega pristopa na prvi od dveh tekem za razvrstitev od petega do osmega mesta. Izkazalo se je, da je bil strah odveč. Čeprav gostitelji prvenstva v resnici verjetno še dolgo ne bodo preboleli omenjenega poraza, pa so se četrtkove matineje s Srbijo vendarle lotili maksimalno resno ter uspeha in dokazovanja željno. Že v prvem polčasu so na krilih razpoloženih Zorana Dragića in Jake Blažiča ter ob ekipni igri in medsebojnem bodrenju povsem nadigrali mlado četo legendarnega Dušana Ivkovića. Kmalu po začetku tretje četrtine je slovenska prednost znašala že velikih dvajset točk, dinamika igre pa je ob tokrat visokem odstotku zadetih metov zagotavljala gladko zmago. "Da, uspelo nam je pokazati, da smo iz pravega testa. Prebudili smo se brez prave energije, na parketu pa odigrali tako, kot je bilo treba. Le na takšen način imaš lahko kot športnik čisto vest, saj veš, da si dal vse, kar je v tvoji moči," je le dobrih 16 ur po besedah iz iztočnice pričujočega prispevka dejal Nachbar, zadovoljen, da si je njegova ekipa priborila nastop na svetovnem prvenstvu 2014.

Slovenija je tokrat postregla z najbolj napadalno igro na tem prvenstvu ter s pridom izkoriščala veliko propustnost srbskega obrambnega zidu. Pri polnjenju tekmečevega koša je bil spet najbolj marljiv Dragić, a tokrat ne Goran, temveč njegov brat Zoran, s 23 točkami prepričljivo najboljši strelec tekme. "Ni se bilo lahko zbrati, a nekako je šlo. Igrali smo pravo obrambo in bili razpoloženi v napadu. Na srečo je bilo to dovolj za zanesljivo zmago," je po zmagi, ki prinaša vsaj šesto mesto, dejal Zoran, brat Goran pa ga je dopolnil: "Navijačev, ki so se zbrali v dvorani, nismo smeli razočarati. Spanca je bilo malo, vsi po vrsti pa smo zdravniško službo prosili za protibolečinske tablete. Pokazali smo pravi obraz. Priznati pa moramo, da poraz proti Franciji še boli. To je obliž. Lepo je, da se še naprej držimo svetovne elite, toda želeli smo več. A še enkrat je treba priznati, da smo v četrtfinalu naleteli na boljšega tekmeca."

Tekmo s Francijo so vsaj do tretje ali četrte ure v posteljah premlevali tudi preostali izbranci Božidarja Maljovića. Budnica je sledila ob 11. uri, po obroku pa ekspresni sestanek o Srbiji. Kot kaže, je bil uspešen. "Pokazali smo, da smo dobro moštvo. Morda nam je ob takšnih igrah še bolj žal četrtfinalnega poraza," je svoje misli povzel Edo Murič.